Debeluškin dnevnik

Ja po dolgem času nič novega ... ja pa še res je ... kaj naj napišem ... kaj naj rečem ... nimam nič posebnega za povedat ... nič pametnega za napisat ... ja saj vem ... zanima vas kako mi gre ... naj se pohvalim sama pred seboj, ker bere me itak nihče ... ;o) ... res, da nisem spravila iz sebe nobenega dodatnega kilograma in sem obtičala na 146-ih kegljih ... ampak se ne obremenjejujem preveč, ker sem tam OBTIČALA ... zakaj tako velike črke ... zato, ker ponavadi nisem znala niti obtičat ... vedno sem sedela na tisti vsem znani jojo gugalnici shujšaš za 5 in se zrediš za skoraj 10 ... aaaaaaa ... če se to meni zdi uspeh? ... ja ... a zakaj? ... zato ker se zdaj v moji glavi odvija čisto drug film ... v katerem ima še vedno glavno besedo hrana ... le da za razliko od prejšnjega obdobja ... ima glavno besedo predvsem bolj lahko hrana, ki me nasiti ... in imam kljub temu, da sem se najedla ... še vedno občutek lahkosti in odličnega počutja ... prebivalci mojega podkožja so izginili ... o

Teden, ki je za nami je bil še eden tistih, ko so se stopinje na termometrih približevale 40 ... in v takih razmerah se je vročini bolje izogibat in tako so spet moji pohodi bili umaknjeni na stranski tir ... Da pa le nisem uživala v brezdelju sem počela tole In aj prou fino je počutje po taki vadbi ... to je samo za poiskušino ... v prihodnosti pa se bom lotila tudi česa bolj hard ... Aha verjetno vas zanimajo moji keglji ... stojim na 146 ... ampak vsaj stojim .. kajti zadnjič ko sem prispela do njih sem se hitro vrnila na error ... hahahhah

Za menoj je zdaj že skoraj tri tedne ločevalne diete ... no ja ča sem poštena to zame ni DIETA kot je bilo to vsakič do zdaj ... to sem vzela kot svoj trenutni način prehranjevanja ... nse obremenjuje se s tem kaj bom jedla in kako grozno je ker bo naslednji obrok imel skoraj identični okus kot prejšnji ... nisem več obremenjena s tem ... o tem sploh ne razmišljam ... in moram priznati, da je to odličen način, ko odklopiš da je to nekaj kar MORAŠ ampak to sprejmeš kot nekaj kar je ODLIČNO zate in za tvoje počutje ... jeeeeeeeeeee ... v treh tednih sem oklestila kar nekaj kilogramov ... verjetno manj kot pri vseh prejšnjih dietah a kaj so mi pomagale, ko so mi diete prerasle moje živce in sem zašla zaradi prehude prisile na stara pota in se ponovno zredila ... tokrat se mi nikamor ne mudi ... tokrat sem sprejela vse skupaj tako kot sem že napisala ... kot darilo, ki se mi je zgodilo in je zelo dobro zame in za moje počutje ... počutim se izvrstno ... če me slučajno nekaj premami pri zna

Iiiiiiiiiiiii ... pa jih imam ... ja ... tri mesece sem se trudila s hojo v hrib v kar enih navadnih pohodnih čevljih ... ampak res kar enih ... Že ko sem jih kupila so bili kar eni ... kupljeni so bili na vrat na nos, ker smo šli z najmlajšim sinom in njegovimi prijateljči z vrtca v podzemno jamo ... Ko sem se opogumila za hojo sem pač ponucala tisto kar je bilo na razpolago ... ampak po kar nekaj prehojenih kilometrih se je mojim na horuk kupljenim pohodnim čevljem podplat tako stanjšal, da sem čutila vsak kamenček in tudi blazinice pri prstih so me začele pečt ... Vse skupaj je pomenilo, da je čas, da si umislim nekaj konkretnega in prijaznešega za moje noge ... in danes sem jih šla iskat ... so take divje ... oranžno zelene ... za medvede plašit ... ;) Hihihhihih ... čist so hudi in čist udobni ... ker sem imela danes neke nujne opravke in je bila vročina neznosna jih nisem sprobala za pohod ... ampak jutri če se malce uhladi zagotovo pridejo na svoj račun ;o) ... komaj čakam

Hmmmm ja lepo je biti na dieti, ko je človek v službi in pride v vročini ves kuhan domov in komaj spravi vase tistih nekaj žlic ... ampak čisto drugačno stanje je, ko nastopi vikend ... ojej ... vsi komaj čakamo vikend ... jest se pa bojim, da mi bodo v času hujšanja postali odveč ... no ja saj ni tako hudo ... mogoče zdaj, ko je zunaj neznosna vročina in človek nima volje jit nikamor, ker je čisto prevroče ... in potem se prelagam iz kavča na kavč ... hodim na sprehod od kavča do hladilnika in gledam dobrote, ki se nahajajo v hladilniku ... Po 6ih dneh diete se še vedno upiram in si ne dovolim podleči čarom hrane iz hladilnika ... čakam na svojo večerjo - pohod na hrib ;) Pa naj vam postrežem še z enim izmed mojih prečudovito obloženim krožnikom ... no pa mi povejte, če ni lep zalogaj ... in potem se še pohvalim, da sem na dieti ... Tortelini in pečene bučke ... za vse prste poliznit ... mljaski .. jutri pa podobna kombinacija ... Da pa ne bo vse tako pusto in žalostno, ker

Ojej, ja že več kot dva meseca je od moje zadnje objave ... ja in tudi graf se je premaknil nazaj na začetno točko ... ampak moja teta trma mi ne dovoli več zajebancije ... nema ... nič ne bo popravljanja od začetka pa ne vem kaj še ... dost je bilo ... Nič se ne bom zgovarjala, ker je izgovorov vedno poln žep ... kje sem bila in kaj sem počala še sama ne vem ... ampak danes sem spet tu ... pripravljena da nadaljujem kjer sem končala ... Kako mi gre? ... ja glede na to, da sem skoraj dva meseca zabušavala kar vredu ... včeraj sem šla spet v moj hrib in prisopihala gor brez večjih težav s petminutno zamudo ... ampak to ni tak minus ... sem kar zadovoljna, da je tako ... ja in danes sem celo pretekla svoj prvi kilometer (beri s presledki) ... jeeeeeeeeeee ... res, da je bilo po klancu navzdol vendar ne pozabite, da vagam 150 kil ... si predstavljate tečt to maso ... ko kar odmeva ko vsa teža udari ob tla ... hehehhe ... ja ampk kukrkol je blo fino ... je tak fajn občutek, ko se od teka

Danes se oglašam s 14-dnevnim zamikom ... kar nekaj stvari je bilo zaradi katerih se nisem prikazala z dejanskim stanjem svojih kegljev ... imela sem grozen zobobol ... in seveda kljub bolečini v ustih z rezultatom na tehtnici nisem bila zadovoljna ... ogromno se pozna pri tokratnem hujšanju moja vztrajnost pri hoji v hrib ... č bi imela nekoliko več motivavije pri kontroli hrane ... bi bili zagotovo rezultati še bolj izjemni ... Ravno danes ponoči me je zbudilo grozno moje kašljanje ... se pravi bo počasi potrebno odmisliti tudi cigarete ... saj vem kaj se dogaja, ker vsak dan redno sopiham v hrib prisilim vso umazanijo, ki sem jo skozi leta kajenja uspela uskladiščit v svojih pljučih, da priplava na površje in začne dražit moje grlo in vse ostale organe, ki imajo kaj pri tem ... Hrana??? ... ja tudi tu sem zelo šibka ... tudi tu moram obdelat svoj karakter tako kot sem ga pri hoji navkreber ... hoja navkreber mi je v užitek ... zdaj se moram samo še prepričat, da me ne bodo zvabile

Kljub zobobolu, kljub dopustu, ki sem ga preživela doma sem pridno hodila v hrib ... na tehntici se pozna nekoliko manj kot prejšnje tehtanje, toda nekaj je in po planu ... 148,40 kegljev

Kar nekaj časa nazaj sem napovedala svoje prvo uradno tehtanje pa iz te moke ni bilo kruha, ker je bila vmes Velika noč in tako je vse padlo v vodo ... po sicer uspešnem začetku se je krivulja kaj hitro obrnila nazaj navzgor in ni imelo smisla kaznovanja same sebe s tem, da bi se kaznovala ... v svoji planski tabeli sem datum nekliko prestavila in začela odštevat keglje ponovno ... sicer se je končni datum cila nekoliko odmaknil vendar volja ni skrnila iz začrtane poti ... danes objavljam številko in novo slikco grafa ... 149,40 kegljev

Hmmmm, danes je moški del ekipe odšel na hokejsko tekmo in ker je bil odhod na tekmo potreben ravno v času, ko je naših 11 krav najbolj lačnih in jaz sem morala vskočiti s svojimi mišicami, da sem odpeljala gnoj in pripeljala material za novega ;o) ... Ampak, če mislite, da sem pozabila na svojo obveznost do kegljev ... kje pa ... ko sem zaprla vrata hleva sem se kljub bolečinam v mišicah od včerajšnjega pohoda preobula v pohodne čevlje in se peš odpravila do 1,5 km oddaljene trgovine. Res, da sem hodila ves čas po ravnem ... ampak hodila pa sem in to 3 km ... lahko bi se z avtom odpeljala do trgovine in ob povratku svojo rit parkirala na kavču in gledala hokej iz drugačne prespektive kot moški del ekipe ... Pa tega nisem nardila in še ena pohvala sama sebi ... Toliko za danes ... nisem prou nič olimpična danes ... me vse boli ... približujejo se tudi tisti dnevi in takrat sem malo bolj cunjasta ;o)

... saj vem kaj si mislite, da najbolj zasope debeluško s 152-imi keglji ... ti lumpi ti ... le na kaj ste pomislili ... ne ni tisto kar mislite ... hahhahah ... mater ampka hoja u klanc me ma pa zmatra k norca ... po ravnem lahko hodim brez meja ... se ne utrudim ... se ne zadiham ... se počutim čist fajn ... ampak to zame ni dovolj ... še kako dobro se zavedam, da če se vsaj malo ne zadiham ni isto kot če samo hodim brez, da čutim utrip srca v prsih in mi vsa kri udari v glavo ... včeraj sem se spravila na malce krajši sprehod, ki je imel samo en majhen vzpon za pokušino ... za danes pa sem izbrala malo bolj naporen vzpon ... v eno smer 2 km ... za začetno ogrevanje telesa sem si izbrala hojo po njivski poti, ki pelje po ravnini in je dolga cca 1km ... zadnji del poti poteka po mehkem travniku in je bilo prav prijetno hoditi po njem kot po debeli preprogi ... potem sem nadaljevala po stezi med grmovjem ... po suhem listju, mokri zemlji in mladih rastlinicah ... mmmmm kako lepo je diš

Ja jabolko še ni dozorelo, do te mere, da bi mi padlo na glavo in bi bila pripravljena ugristi vanj in ga do konca pojesti ... ti smola ti ... le koliko nezrelih jabolk bom še sklatila iz tega drevesa, da bom imela srečo in sklatila pravega ... tistega čigar okus bo sladek in bo trajal in trajal in trajal ... tja nekam do konca ... Danes ne bom dolga ... kateri teden je že to? ... Med veliko nočjo sem grešila in zopet me je pričakal na tehtnici erorr ... danes sem na FB-ju klepetala z nekom, ki si želi pridobiti kakšen kegelj in mu ne gre in ne gre ... ojejeje... no dogovorila sva se, da jaz dvignem svojo rit s kavča in grem na polurni sprehod ... na telefon sem naložila še nekaj komadov in po pol ure prijetne hoje v ritmu glazbe prisopihala prijetno utrujena domov ... kako je bilo fajn ... ko sem se premagala in dejansko dvignila rit in odkorakala iz stanovanja ... jeeeeeee ... Saj vem, nekaterim se zdi moje veselje ob polurnem počasnem vlečenju 152-ih kegljev mala malca ... ja to

Vsaka stvar potrebuje nek načrt in disciplino ... prav tako je z zbijanjem keglejv ... izbereš neko strategijo, ki ti najbolj laži in nadaljuješ po tej poti ... včasih se smer na poti zalomi ... vendar poti tu ni konec ... pobereš se s kolen in nadaljuješ prav tam kjer se je zalomilo ... Vas zanima moja strategija ... ja prav zanimiva je ... hehhehe ... vedno kadarkoli sem se lotila zbijanja keglev sem se držala poti, ki so jo ubirali drugi ... kopirala njihove recepte ... in vse usmeritve drugih so bile pri meni že na začetku obsojene na propad ... vedno sem imela pred očmi, da je edina moja rešitev, da se kegljev znebim čez noč ... kako bi bilo to sanjsko, če bi šla zvečer spat in bi se zjutraj zbudila taka kot sem bila nekoč ... z svojimi 70 kg ... a-a tako pa to ne gre ... in vedno sem se obupana zbudila, ko sem ugotovila, da se ni nič zgodilo ... Tokrat sem si dala čas ... sprijaznila sem se z dejstvom, da je za vsako stvar v življenju dati času čas in potem se zgodi ... Priprav

Že cel mesec je minil in jaz se še vedno ponašam z vsemi svojimi keglji ... ja no pomojem jih je nekaj manj 1 ali 2 ... mogoče celo več toda naj vam zaupam zakaj ne vem ... ja zato, ker vedno ko s strahom stopim na teto tehntnico (da je nebi zlomila) me nagradi samo z izpisom error ... ja pa še kako je error ... v meni vre in si rečem zdaj je pa čas ... pa spet pride nekaj mimo, ki zmoti mojo pozornost in punčka z imenom osredotočenost odide za svojim firbcem ... No ja pravi razlog za moje nestabilno stanje je zagotovo nekaj drugega ... pomoje je to tudi razlaga za vse moje keglje, ki visijo z mene ... pa naj vam zaupam svojo zgodbo ... Vse skupaj se je začelo takrat, ko naj bi bilo najlepše, ko naj bi človek cvetel od veselja ... bil srečen ... skratka ko naj bi imel na sebi rožnata očala ... nikoli v tistih trenutkih, ki jim nekateri pravijo zaljubljenost nisem nosila rožnatih očal ... vedno sem se trudila bit prizemljena ... ne vem zakaj ampak previdnost nosim v sebi že od malega

Hmmm ... le kje naj začnem ... za menoj je buren teden in zanimiv dan ... iščem sebe in vzroke za burno vsebino mojega vsakdana ... Prihajam domov vznemirjena ... v iskanju same sebe ... iskanju razlogov zakaj ravno jaz ... kje sem v preteklosti naredila napako, da je zadeva taka kot je v sedanjosti ... in potem se vozim po avtocesti sama ... brez motenj, ki jih povzroča radio in odvrača pozornost od nas samih ... peljem s konstantno hitrostjo in po mojih možganih se pretakajo informacije iz leve na desno iz desne na levo naprej in nazaj in prav tako v obratni smeri ... in pridem do zanimivih zaključkov ... vedno mi je dano branje literature ... kot bi nekdo polagal predme stvari v pravem trenutku ... dolgo že nisem brala ... in sem jo prebrala in našla v njej veliko zanimivih trenutkov, ki jih je nekdo doživljal na podoben način kot jaz ... iskal je odgovore zakaj ravno on ... zakaj se ni to primerilo nekomu drugemu ... zakaj ravno jaz ... zakaj ni to kdo drug ... in potem me tako pre

Vsi, ki mislite kako pridno zbijam keglje se pač motite ... imam motivacijski trening pred začetkom ... saj poznate to ko se je treba pač ustrezno pripraviti, da psiha zdrži pritisk ... ker se nikoli pred začetkom diete nisem psihično dovolj natrenirala je vedno zadevšna padla pred koncem v vodo ... ampak tokrat sem odločena, da svojo psiho res kondicijsko dobro pripravim na datum, ko bo šlo zares ... ponavadi je datum vedno na isti dan ... JUTRI ... in tudi tokrat ni nič drugače ... le, da sem tokrat izziv vzela tako kot ko se podaš iz vročega sonca, ko ti od začetka prija potem pa ti ni nič več všeč, ker je sonce prevroče in ti je v tvojem špehatem plaščku prav neprijetno ... in se odpraviš proti vodi ... in ko vstopiš do gležnjem še nekako gre ... in potem nadaljuješ nekako pogumno do kolen ... in potem greš do pasu ... vednar hodiš že čisto po prstih kot baletka, ker te v špehek pa že malček zebe ... ampak ti si trmasta debeluška in ti veš, da se boš prijetno ohladila samo, če svoj

Končno sem se spravila k pisanju tudi malo manj prijetne strani mojega življenja ... Ja le kaj drugega kot kilogrami bi se lahko skrivalo pod imenom kot je ta ... Ja moje telo potrebuje preobrazbo ... ja že večkrat sem se je neuspešno lotila ... pa je šlo vedno brez uspeha ... Vedno sem poskušala sama pri sebi ... brez zaupnika ... brez pomoči ... vedno sem bila prepričana, da zmorem ,,, in vedno sem obupala in se vrnila na stara pota ... Življenje me je do danes naučilo, da tako pač ne gre ... telo je utrujeno duša včasih od utrujenosti ne ve kaj bi počale, da bi utrujeno telo napolnila z energijo ... in tako se vzepnjam in padam in spuščam in lebdim ... ja potrebume kotiček kamor se bom lahko zatekla ko bo utruejna duša in ko bo telo potrebovalo motivacijo ... uživam v pisanju ... črke kar letijo izpod mojih prstov ... mogoče lahko še komu pomagam ... mogoče lahko na tej poti naletim na nekoga, ki se mi bo pridružil ... kakorkoli vsakogar, ki bo pripravljen hoditi po tej poti z meno