Debeluškin dnevnik

Vsaka stvar potrebuje nek načrt in disciplino ... prav tako je z zbijanjem keglejv ... izbereš neko strategijo, ki ti najbolj laži in nadaljuješ po tej poti ... včasih se smer na poti zalomi ... vendar poti tu ni konec ... pobereš se s kolen in nadaljuješ prav tam kjer se je zalomilo ... Vas zanima moja strategija ... ja prav zanimiva je ... hehhehe ... vedno kadarkoli sem se lotila zbijanja keglev sem se držala poti, ki so jo ubirali drugi ... kopirala njihove recepte ... in vse usmeritve drugih so bile pri meni že na začetku obsojene na propad ... vedno sem imela pred očmi, da je edina moja rešitev, da se kegljev znebim čez noč ... kako bi bilo to sanjsko, če bi šla zvečer spat in bi se zjutraj zbudila taka kot sem bila nekoč ... z svojimi 70 kg ... a-a tako pa to ne gre ... in vedno sem se obupana zbudila, ko sem ugotovila, da se ni nič zgodilo ... Tokrat sem si dala čas ... sprijaznila sem se z dejstvom, da je za vsako stvar v življenju dati času čas in potem se zgodi ... Priprav

Že cel mesec je minil in jaz se še vedno ponašam z vsemi svojimi keglji ... ja no pomojem jih je nekaj manj 1 ali 2 ... mogoče celo več toda naj vam zaupam zakaj ne vem ... ja zato, ker vedno ko s strahom stopim na teto tehntnico (da je nebi zlomila) me nagradi samo z izpisom error ... ja pa še kako je error ... v meni vre in si rečem zdaj je pa čas ... pa spet pride nekaj mimo, ki zmoti mojo pozornost in punčka z imenom osredotočenost odide za svojim firbcem ... No ja pravi razlog za moje nestabilno stanje je zagotovo nekaj drugega ... pomoje je to tudi razlaga za vse moje keglje, ki visijo z mene ... pa naj vam zaupam svojo zgodbo ... Vse skupaj se je začelo takrat, ko naj bi bilo najlepše, ko naj bi človek cvetel od veselja ... bil srečen ... skratka ko naj bi imel na sebi rožnata očala ... nikoli v tistih trenutkih, ki jim nekateri pravijo zaljubljenost nisem nosila rožnatih očal ... vedno sem se trudila bit prizemljena ... ne vem zakaj ampak previdnost nosim v sebi že od malega