Debeluškin dnevnik

Kar nekaj časa nazaj sem napovedala svoje prvo uradno tehtanje pa iz te moke ni bilo kruha, ker je bila vmes Velika noč in tako je vse padlo v vodo ... po sicer uspešnem začetku se je krivulja kaj hitro obrnila nazaj navzgor in ni imelo smisla kaznovanja same sebe s tem, da bi se kaznovala ... v svoji planski tabeli sem datum nekliko prestavila in začela odštevat keglje ponovno ... sicer se je končni datum cila nekoliko odmaknil vendar volja ni skrnila iz začrtane poti ... danes objavljam številko in novo slikco grafa ... 149,40 kegljev

Hmmmm, danes je moški del ekipe odšel na hokejsko tekmo in ker je bil odhod na tekmo potreben ravno v času, ko je naših 11 krav najbolj lačnih in jaz sem morala vskočiti s svojimi mišicami, da sem odpeljala gnoj in pripeljala material za novega ;o) ... Ampak, če mislite, da sem pozabila na svojo obveznost do kegljev ... kje pa ... ko sem zaprla vrata hleva sem se kljub bolečinam v mišicah od včerajšnjega pohoda preobula v pohodne čevlje in se peš odpravila do 1,5 km oddaljene trgovine. Res, da sem hodila ves čas po ravnem ... ampak hodila pa sem in to 3 km ... lahko bi se z avtom odpeljala do trgovine in ob povratku svojo rit parkirala na kavču in gledala hokej iz drugačne prespektive kot moški del ekipe ... Pa tega nisem nardila in še ena pohvala sama sebi ... Toliko za danes ... nisem prou nič olimpična danes ... me vse boli ... približujejo se tudi tisti dnevi in takrat sem malo bolj cunjasta ;o)

... saj vem kaj si mislite, da najbolj zasope debeluško s 152-imi keglji ... ti lumpi ti ... le na kaj ste pomislili ... ne ni tisto kar mislite ... hahhahah ... mater ampka hoja u klanc me ma pa zmatra k norca ... po ravnem lahko hodim brez meja ... se ne utrudim ... se ne zadiham ... se počutim čist fajn ... ampak to zame ni dovolj ... še kako dobro se zavedam, da če se vsaj malo ne zadiham ni isto kot če samo hodim brez, da čutim utrip srca v prsih in mi vsa kri udari v glavo ... včeraj sem se spravila na malce krajši sprehod, ki je imel samo en majhen vzpon za pokušino ... za danes pa sem izbrala malo bolj naporen vzpon ... v eno smer 2 km ... za začetno ogrevanje telesa sem si izbrala hojo po njivski poti, ki pelje po ravnini in je dolga cca 1km ... zadnji del poti poteka po mehkem travniku in je bilo prav prijetno hoditi po njem kot po debeli preprogi ... potem sem nadaljevala po stezi med grmovjem ... po suhem listju, mokri zemlji in mladih rastlinicah ... mmmmm kako lepo je diš

Ja jabolko še ni dozorelo, do te mere, da bi mi padlo na glavo in bi bila pripravljena ugristi vanj in ga do konca pojesti ... ti smola ti ... le koliko nezrelih jabolk bom še sklatila iz tega drevesa, da bom imela srečo in sklatila pravega ... tistega čigar okus bo sladek in bo trajal in trajal in trajal ... tja nekam do konca ... Danes ne bom dolga ... kateri teden je že to? ... Med veliko nočjo sem grešila in zopet me je pričakal na tehtnici erorr ... danes sem na FB-ju klepetala z nekom, ki si želi pridobiti kakšen kegelj in mu ne gre in ne gre ... ojejeje... no dogovorila sva se, da jaz dvignem svojo rit s kavča in grem na polurni sprehod ... na telefon sem naložila še nekaj komadov in po pol ure prijetne hoje v ritmu glazbe prisopihala prijetno utrujena domov ... kako je bilo fajn ... ko sem se premagala in dejansko dvignila rit in odkorakala iz stanovanja ... jeeeeeee ... Saj vem, nekaterim se zdi moje veselje ob polurnem počasnem vlečenju 152-ih kegljev mala malca ... ja to