Kljub zobobolu, kljub dopustu, ki sem ga preživela doma sem pridno hodila v hrib ... na tehntici se pozna nekoliko manj kot prejšnje tehtanje, toda nekaj je in po planu ...
Ne bom pisala, da je bil pretekli teden naporen ... predprejšnji teden sem ujela ritem hujšanja tudi, ko sem bila dopoldne v službi ... in upala, da bo tako tudi naslednji teden pa temu na mojo žalost ni bilo tako ... tisti trije kilogrami, ki sem jih pridelala po lojtrci dol so šli tud po lojtrci gor ... ampak to me niti ne spravlja v preveliko paniko, ker je tako že kar nekaj časa ... shujšam, pa grem nazaj ... pa se vrtim okoli istega kilograma nekaj časa in potem grem spet dol ... in potem obtičim na tistem dol in tako je že tam nekje od 145 ... na začetku so kilogrami kopeneli ... - 20 je bilo zradiranih kot bi mignil potem pa je šlo lepo počas pa zanesljivo ... četudi kilogrami ne kopnijo tako kot na začetku, sem zadovoljna, ker ne gredo tako drastično navzgor kot se je to dogajalo v preteklosti ... glava je razpucana do te mere, da ne dovoli, da pozabim na ves vloženi trud, ki ga je zahtevala pot do tukaj ... v preteklosti je bilo glavi vseeno v katere višave bo pognala teža .
in ravno danes je tak dan ... ponavadi ne pišem o tem kako sesuto se počutim ... ponavadi pišem o tem kako sem zadovoljna s svojimi dosežki do zdaj ... in lahko sem upravičeno ponosna nase saj sem v zadnjih mesecih naredila ogromno na sebi ... vse kar mi v dvajsetih letih ni uspelo narediti ... nisem mogla zbrati moči za tak poseg pa čeprav sem imela vse ... danes, ko se mi zdi, da praktično nimam skoraj ničesar od tistega kar sem imela takrat pa grizem in vztrajam in se spreminjam ... postajam nekaj drugega ... do cilja mi manjka še kar nekaj korakov ampak preveč sem trmasta, da bi odnehala ... ker imam razlog in cilj za katerega se trudim ... Nikakor ne morem razparcelirati svojega dosedanjega življenja in doumeti zakaj je tako ... pa nič hudega življenje do zdaj me je naučilo, da da moram vedno gledati na življenje pozitivno in vse se bo rešilo tako kot se mora ... in jaz resnično zaupam življenju, ampak včasih sem nekoliko neučakana tako kot vsi ... nekateri v takih trenutkih
Ja prav res se zadnje čase vsak dan tako počutim, kot bi igrala naivnega teleta na travniku, ki ga imajo vsi okoli njega za norca in se mu privoščljivo nasmihajo ... ker je tako glup, da sploh ne ve kaj se okoli njega dogaja ... že kar nekaj let se tako do mene obnaša nekdo, ki naj bi nudil oporo in mi stal ob strani ... Ja prav ste prebrali, to naj bi bil nekdo, ki je v odrasli dobi najbližje ... naj bi bil tvoja boljša polovica ... in moja boljša polovica je to besedo "boljša polovica" vzel zelo dobesedno ... on je vse ... on je od vedno v vsem najboljši ... jaz pa sem samo navadna smet, ki jo že več let premetava sem in tja in ne ve kaj bi sploh rada ... no mogoče bo že držalo, da si on tako misli, da ne vem kaj bi rada, čeprav bi rada samo eno stvar in to je, da zaživiva v harmoničnem odnosu v katerega ne bo vlačil svojih virtualnih prijateljic s katerimi goji odnose kakršne naj bi imela zdrava zakonca ... mogoče sem pa čisto preveč zahtevna in živim v iluziji in je h
Komentarji
Objavite komentar
Debeluška rada bere vaše komentarje in vam za vsakega posebej reče HVALA