Debeluškin dnevnik

Kar nekaj vode in časa je preteklo od kar sem bila zadnjič aktivna v mojem shujševalnem kvartirju ;o) ... naj ob tej priložnosti malo pobrišem prah in ometem pajčevine, ki so se nabrale ... ;o) ... hmmmmmm saj se verjetno spomnite s čim sem se poslovila v zadnjem postu ... s skrbjo, da ne bom preveč splezala po lestvici navzgor ... ja ... in zdaj vas verjetno zanima rezultat ... ja prav ste ugotovili vsekakor nisem šla dol ... gor??? ... ja gor sem pa šla za nekaj klinov :o( ... ampak ... tako pač je ... vedno je bilo tako ... le da je tokrat drugače ... in sem ponosna nase, da se nisem vrnila na 152i ali celo višji klin ... pripujsala sem do 140+- ... in zelo sem vesela, ker je tu novo leto in konec morastih praznikov ... da imamo tu kjer delam čisto novo prenovljeno lepo trgovino kjer bom lahko po novem letu nakupovala sadje in zelenjavo s katerim se bom razvajala v času službe in popoldne nadaljevala doma ... in tako spet vpeljala svoje hujšanje v stare tire ... Zakaj sem nehala pri

Ne mislit, da se meni ne dogajajo up-i and down-i ... o pa še kako ... pridejo dnevi, ko vsak dan stojim na tehtnici in nemočna opazujem kako teža stoji ali celo počasi leze up ... takrat je znak za alarem, da delam narobe ... da kar počnem ni prav ... ampak, če spet počasi pritisneš na control tipko v svoji glavi lahko hudobnega duha v sebi ukrotiš ... in potem spet nadaljujejš počasi down ... včasih so bili ti vzponi bolj drastični ... kot bi mignil sem bila spet tam kjer sem začela ... ampak v tako dolgem obdobju se počasi naučiš tudi to kontrolirati v mejah normale ... pustiš telesu, da se igra svojo igro ampak veš, da bo tvoj um kmalu močnejši in bo spet prišel čas, ko bo telo moralo popustiti ... takrat izkoristiš čas in drsiš do naslednje stopnice down ... in naslednje teže, ki te bo razveselila ... saj si se odločil sestopiti iz oblaka ... in se nagraditi s tistim kar te čaka na dnu ... Sem pač v fazi, ko se moram pazit, da ne splezam preveč klinov navzgor ;o)

No pa sem jo končno zagledala ... tisto težko pričakovno 2 na začetku številke ... sem ponosna na sebe, da mi je uspelo doseči tudi ta cilj ... hmmm in kaj je moj naslednji cilj ;o) ... ja to je številka 2 na sredini cifre ... hehhehe ... kako zabavno je loviti majhne nagrade in se vedno znova razveseliti doseženega tako majhnega cilja ... ampak ko bom na koncu seštela vse male cilje bom seštevek vseh malih radosti pomenil velik konec ... in zdaj vidim, da so ti mali cilji zelo pomembni pri vzdrževanju motivacije, ki je še prehitro zmanjka ... ;o) Do danes sem izgubila skupaj skoraj 20 kg kar se mogoče nekomu zdi veliko, vendar, ko veš, da moraš izgubiti 60 kg to ni nekaj ... če pogledaš iz drugega zornega kota je pa to še 1/3 vsega kar moraš izgubit ... in če kg pretvoriš v drugo enoto je pa to 44 lbs ... to pa se že nekaj sliši ... Ker sem prišla do stopnje zavedanja, da je zdaj čas, ki je namenjen meni in ne samo otrokom in družini sem naredila še nekaj ... vpisala sem se v slikar

Na potovanju, ki ga opravljam tokrat se prav prijetno in zabavno počutim …  kot veste sem do danes stopila že kar nekaj maščobe …  počutim se fajn … in vem, da je prav, da to počnem …  in da je prav zdaj čas namenjen temu …  Potovanje si predstavljam kot igrico v kateri lovim nagrade …  kot majhen otrok se razveselim vsakega doseženega cilja …  kako sem začela vse skupaj? …  iz tiste dolge kače mojih zapisov, ki so potekali gor in dol se človek res težko znajde …  še jaz ne najdem enega pravega štrika ;o) …  Vse skupaj se je začelo, ko je grd dogodek presekal mojo otopelost in sem zadela ob velike čeri … posledice čutim še danes …  bolečina v notranjosti peče in žge ampak jaz se ne dam … ne dovolim, da me zlomi …  čeprav boli, čeprav solze same silijo v oči ne morem ničesar spremeniti …  lahko samo dovolim, da me prihodnost za vso mojo preživeto bolečino nagradi, ko bo čas za to …  saj nisem v celi zgodbi nikomur nič slabega storila … ampak boli pa vseeno …  mogoče ra

Pa se tudi letošnji dopust počasi poslavlja in jaz vlečem črto pod vsem skupaj ... ja če lahko napišem je moje hujšanje uspešno, čeprav bi tisti najbolj strogi rekli, da se odvija prepočasi ... če bi tudi mene pred nekaj leti ali pa kakšnim pol leta nazj vprašali bi odgovorila isto ... maščevje se topi čisto prepočasi ... ampak danes vem, da je tako čisto ok ... in se mi nikamor ne mudi ... počasi in vztrajno se lahko daleč pride ... čeprav  nisem izgubila toliko kot bi lahko ... čeprav  nisem naredila veliko kilometrov ... ampak jaz sem vseeno zadovoljna ... ostala sem na isti teži ... oz sem izgubila še kilogram ali dva ... Psiha in stvari iz preteklosti me še vedno preganjajo in burijo mojega duha ... toda držim skupaj zobe in počasi pospravljam tiste raztreščene kose ogledala ... mi je še vedno hudo in sploh o teh stvareh ne maram pisat ... ampak naj si dopovem, da bo s časom vse bolje in bolje ... ne smem obupat, ker obup te ne pelje nikakamor drugam kot na rob prepa

No pa sem se končno priguncala tudi sem ... in imam ja zanimivo novico ... jejej ... ne pomnim kdaj sem odbrzela s svojimi 143 kg mimo tehtnice ... zadnjič, ko sem se tehtala sem imela 141 in potem kar naenkrat pokaže grdoba z največjo številko 151, ki jo premore, besedo Error ... bila sem zgrožena nad samo sabo ampak nič posebnega kar bi me streznilo ... nič bolj nisem bila frapirana kot takrat, ko sem si pri 120 zabičala, da zdaj je pa preveč in pri 130 in pri 140 ... pa očitno ni bilo dovolj ... Kar ene dve leti sem živela s temi +- 150 ... in zbirala pogum, da bi začela sestopati  iz 151ga klina pa mi ni nikoli uspelo dlje kot do 147ga ... Pa sem lahko manj jedla ... bolj migala ... pa je že življenje poskrbelo za kakšno presenečenje, ki me je vrnilo na stare tire in sem ponovno začela vzpon po klinih navzgor. Vedno se je nekaj našlo ... in prišla je tudi ona ... s kruto skrivnostjo, ki me je zadela bolj kot karkoli drugega lahko prizadane nekoga kot sem jaz, ki sem v svojem življ

... to se tudi jaz sprašujem kam je izpuhtel ves moj s hujšanjem povezan adrenalin ... rzblinil se je kot milni mehurček ... zdaj ga spet poizkušam napihnit pa nikakor ne gre in ne gre ... ni volje, ni časa, ni ... ja vse preveč je nepotrebnih izgovorov ... četudi se zjutraj komaj poberem iz postelje ... četudi ko hodim me kilogrami nevzdržno pritiskajo k tlom jaz ne odneham in se upiram zavesti, da moram ... ja moram spraviti iz sebe odvečno maščobo, ki ovija moje telo ... vedno sem polna izgovorov ... ampak ne morem iz svoje kože ... tolažim se, da se počutim izvrstno ... in se sama sebi lažem ... zakaj si nebi privoščila nekaj več ... zakaj nebi spremenila svoje oblike telesa, velikosti oblačil velikosti čevljev obsega trebuha obsega zadnjice obsega rok obsega nog hitrost hoje spremenila v tek dihanje v hrib spremenila v normalo zakaj? Ker sem preprosto rečeno lena ... vzdihujem in iščem motivacijo v drugih, ki jim je uspelo spremeniti svoj vsakdan v nekaj lepega, v neka

Evo mene spet na prizorišču ... hehhehe ... včeraj sem imela mal pavze, ker sem imela druge obveznosti, ki sem jih že dolgo odlašala .... ampak predvčrajšnjim in danes sem bila pa spet pridna ... Predvčerajšnjim nisem šla velikega kroga, ker sem imela malo premalo časa ... ampak se pa pa vseeno naredila manjši 3 km dolg krog malček v klanec ostalo pa po ravnem ... Uro sem imela s seboj ampak mi je nakaj nagajala ... srčni utrip je merila kar malo posvoje ... Danes pa sem jo malo nadzirala in rezultati so podobni tisim zadnjič ... le da sem povprečni srčni utrip znižala ... Rezultati iz ure hoja dolžina: 6km čas hoje: 1:29:32 MAX srčni utrip: 226 impulzov/min Povprečen srčni utrip: 151 imp/min Zgornji srčni utrip > od 147 imp/min: 1:01:33 Čas kurjenja maščob (glej tabelo 138-147 imp/min): 15:39 Spodnji srčni utrip < od 137 imp/min: 9:41 poraba kalorij: 831 kcal Pokurjenih maščob: 107g Moj prvi cilj je ... prisopihati na vrh hriba v okviru srčnega utripa 138-147 i

Moj odgovor je da. Žal sem to šele zdaj spoznala ... škoda, ker nisem tega vedela že prej ... ampak tako pač more bit ... vsa ob pravem času bi rekla ... in tudi to je očitno prišlo ob pravem času ... da sem dojela kje je tisti del, ki mi je ša manjkal ... Ko gledam po tv-ju tekače, ki ob prehodu ciljne črte vedno nekaj pritiskajo na uri mi je bilo sila čudno kaj počnejo in danes mi je jasno kaj počnejo ... to bom od zdaj naprej počela tudi jaz ... očitno me izguba kil premalo motivira ... in sem našla dodoatno motivacijo ... sem zelo tekmovalen tip človeka ... najraje tekmujem sama s seboj in samo sebe spravljam do limitov, ki jih drugi zelo teško oz skoraj nikoli ne dosežejo ... so zelo redki, ki se mi lahko postavijo ob bok ... in tako bo tudi tokrat ... očitno moram pri krepitvi lastne samozavesti pojesti ogromno kislih jabolk in prejeti ogromno udarcev, da sem dovolj razjarjena in motivirana, da izpeljem stvar do konca ... pri meni ni dovolj, da je zadeva izpeljana ... izpeljana

Moja odisejada razočaranj se še kar nadaljuje ... nekako s tistim, ki so mi bilzu nikakor ne ujamemo v svoja jadra enakega vetra ... in potem čoln premetava in meče sem ter tja ... res me to neskončno mori in žalosti ... kot bi mi nekdo želel nekaj dopovedati pa si sploh ne dam ... tokrat sem osredotočena na cilj, ki sem si ga zadala ... ves čas se že trudim, da bi jadra dobila nov veter, ki bi mi nudil zavetje ... ampak le tega od nikoder ... pa saj bo ... upanje umre zadnje pravijo čeprav se jaz ne vdam in s svojo bikovsko glavo VERJAMEM in ne bom nehala verjet ... to me žene naprej ... moj pustolovski duh mi ne da miru in me vedno znova požene naprej kaj se skriva za naslednjim vogalom ... pa tale padajoči graf mi je tako neskončno všeč ... res komaj čakam, da bom šla lahko na laufanje in pomagala hrani topit maščobo ... Vztrajaj tudi takrat, ko drugi ne vidijo smisla v tvojem delovanju!

Danes sem dan preživela v družbi srednjega sina ... naredil je neumnost, ki ji ni para ... ampak očitno imam srečo in otroke, ki morajo čisto vsako stvar sprobati na lastni koži ... jaz samo upam, da jih enkrat ta njihova adrenalinska motnja ne bo preveč koštala ... uglavnem ja ... korajžno je fant v toplicah skočil na glavo in to brez rok naprej + tam kjer je tabla NE SKAČI NA GLAVO ... in jo skupil s 7 cm rano na glavi in 9 šivov ... vsi dobro vemo, da bi se njegova zgodba lahko čisto drugače končala ... in pač posledica nepremišljenega mladostniškega dejanja je bil obisk tudi pri osebnem zdravniku, ki je pač botroval najinemu druženju ... ker je fant adrenalijunkie mi je cel čas nekaj pripovedoval ... se prepiral ... me izzival ... skrtka iskal nekaj kar bi mu pognalo adrenalin po žilah ... ker sem bila nenapovedano dogovorjena po dolgem času z eno od prijateljic na hitro kavo ... sem ga vzela s seboj, ker sva bili s kolegico zmenjeni v Mc ... da bi lažje počakal sem mu kupila Mc me

... ja danes sem tečna sama nase ... že jutro se ni začelo popolno ... spet sem na svoj račun in račun tega, ko nekomu želiš nekaj pokazati požela val navdušenja ... odločena, da se ne obremenjujem s  tem sem preživela dan v svojem svetu ... čeprav je za menoj nedelja ... ta zima se že vleče celo večnost ... noče je biti konec ... tako si čim prej želim jit na lauf in začeti s svojim tekaškim treningom ... misli, da so se domači že počasi navadili, da sem na dieti ... pa tudi jaz si ne dovolim, da bi me kakorkoli spravil s svojimi bolestnimi idejami iz tira po katerem hodim ... obožujem občutek lahkotnosti, ki jo s seboj prinašajo lahki obroki s katerimi sem zamenjala taščino kuhinjo, ki je izvrstna ... tako izvrstna, da sem zaradi njene dobrote in moje požrešnosti pridelala 30 kegljev .. ja in zdaj je čas, da se jih znebim 2x30, da bom vsaj delno zadovoljna s seboj ... da bom vsaj približek tistega kar sem bila nekoč ... Jutri se ne bom tehtala ... danes sem malček grešila in jutri j

Danes objavljam začetni program cardio vadbe, ki sem jo našla na spletu. Vse video posnetke, ki se jih bom na svoji poti posluževala bom objavljala pod oznako "gibanje" ... Želim vam prijetno spremljanje mojega gibanja ... Ogrevalne vaje Cardio vadba za začetnike - 30 minut Ohlajevalne vaje Zaenkrat bo dovolj ... ko izdelam vse vaje brez napora oz ko se začnem dolgočasit ... vaje zamenjam z težjimi ... imejte se lepo.

Današnji ponedeljek pa je bil res naporen ... ponavadi mi dnevi ... ponedeljki ali karkoli niti niso tako naporni ... ampak danes pa sem zadela dno ... po vsem kar se mi je v zadnjem času dogajalao in se mi še dogaja niti ni čudno, da se počutim izžeto ... žalostno ... razočarano ... obupano ... pa še marsikaj bi se našlo ... ampak tak je ta trenutek ... naporen ... pripravljen, da me ponovno podere na tla ... ali pa je končno odločen, da me naredi močnejšo in mi ponovno pokaže kaj zmorem ... in sama sebi podarim lepe trenutke, ki si jih zaslužim in hrepenim po njih že odkar se spopadam s kilogrami in življenjem, ki sem si ga izbrala in bila na začetku prepričana, da sem jaz tista, ki krmarim svoj čoln po nemirnih vodah, ki jih prinaša s seboj življenje v dvoje, troje plus še kdo ... Čeprav je bilo večkrat težko, čprav sem se večkrat morala boriti v sebi s svojimi strahovi, bolečinami ... vsem ... in iz vsake bolečine sem izstopila močnejša ... zrelejša ... in prepričana sem, da bo tu

ja danes je sobota ... svojega prehranjevalnega urnika se kar pridno držim in moram reči, da me je želja po hrani in okusih kar pridno uboga in ni tako nasilna kot je bila pri prejšnjih poizkusih ... me še kar uboga ;) ... moram priznati, da se ne mučim in posiljujem preveč z pravili, ki jih narekuje dieta ... včasih si dovolim tudi kakšno manjšo napako ... vendar me potem pri naslednji preizkušnji spomin na zadnjo goljufijo spomni na slabo vest, ki me je takrat napadla in se raje izognem goljufiji ... danes sem se celo čisto lahko odpovedala kebabu ... pa to ni bilo prvič ... v preteklosti me je hotelo zlomit, ko sem stala pred kontejnerjem v katerem se je pekel kebab in bila vsa mokrapo ustih od sline ... hahahha ... in kaj se je zgodilo potem??? ... ja kupila sem ga ... čisto po moje ... in ga zbasala plus še dva mesna bureka ... dokler nisem imela trebuha kot nosečnica v 8 mesecu ... aaaaaaaaaaa ... grozno ja ... tudi jaz temu rečem tako ... danes je tako fajn, ker me nič posebnega

Včeraj sem se v družbi Jillian in njenih prijateljic spravila v gibanje ... imela sem plan oddelati celih pol ure ... a kaj ko sem dobila družbo in oddelati mi je uspelo samo približno 20 minut ... ja pa že teh 20 minut je bilo dovolj za moje zakrnele mišice, ki jih danes čutim malo nad koleni ;o) Danes je bila družba kar celo popoldne prisotna in spet ni bilo iz moke kruha. Saj počasi bo ... komaj čakam, da odleze sneg, da lahko odkopitljam po svoje ... Takle motivacijski stavek me pa res dvigne ... če mi nekdo reče, da jaz ne zmorem ... je to samo bencin na ogenj ... odločena sem da vsem pokažem kaj zmorem ... čeprav je moje življenje sestavljeno iz večnega dokazovanja ... se veselim vsakega novega projekta ... jeeeeee ... hud projekt je dober izziv ... Odločena sem, da se tokrat borim do konca na zabaven način ... vse skupaj sem vzela kot enega izmed svojih težjih projektov s katerimi se občasno borim v službi ... vse službene projekte vzamem za zabavo in vedno jih izpeljem

Vem, da se to načeloma ne govori niti sprašuje, niti nič povezano s tem ... ampak danes sem slišalal nekaj zelo bolečega na to temo in zdaj sem še veliko bolj odločena, da nadljujem s svojim potovanjem spreminjanja, predvsem pa sprejemanja sebe ... odločena sem, da si podarim največje darilo kot si ga lahko sploh želim ... prvi cilj, ki sem si ga zadala sem dosegla ... vse svoje dosedanje življenje sem se dokaj uspešno vzpenjala po svoji poslovni poti ... moj vzpon po poslovni poti je bil veliko bolj naporen kot nekoga drugega, ki s svojim izgledom ne štri iz povprečja ... Cilj, ki sem si ga zadala je bil, da sama sebi in tudi drugim dokažem, da lahko tudi z nenavadno pojavo gradiš kariero čeprav z veliko več napora kot nekdo drug ... kar se poslovne poti tiče menim, da sem si nabrala dovolj izkušenj in pridobila dovolj debelo kožo in sebi dokazala, da zmorem prenesti vse udarce in zavrnitve, ki sem jih bila v teh 15ih letih deležna ... Čas je da sebi in tudi tistim, ki niso nikoli ve

Ja tudi debeluškino življenje je polno raznoraznih razočaranj ... vzponov ... padcev ... karkoli si vaše srce poželi s tem vam ona komot postreže v vsakem trenutku dneva ... trenutno ima ogromno dela z borbo s triglavim zmajem, ki je tiho spal v njej približno 10 let ... zdaj pa se je kar naenkrat pojavil in jo nadleguje in ne pusti pri miru skoraj kakšno leto ... debeluška je zaradi tega sila žalostna ... prizadeta ... ogoljufana ... razočarana ... ampak borila se bo do zadnjega diha ... taka je ... ne zna popustiti ... popusti šele takrat, ko ji je jasno, da je konec ... da nima več vpliva na dogodke ... da potek dogodkov ni več v njeni domeni ... ja takrat se bo s pokončno glavo umaknila sama od sebe in dala priložnost, da se izkažejo tudi drugi ... debeluška je osredotočena na sedanjost in prihodnost ... stvari, ki so se ji zgodile včeraj so preteklost ... z njimi se ne ukvarja ... z nočjo je zadeva zaključena ... jutri je nov dan ... vanj vstopa polna optimizma, prepričana, da jo

Khm ... kaj pa vem kje sem, da me ni .. povsod me je zadosti pa vendar sem največkrat skrita v svoji lupini in se jo trudim in trudim odluščit pa nikako ne gre in ne gre .. Če vas zanimajo kile lahko rečem, da po vsej verjetnosti število kegljev strmo narašča in ne pada kot bi si želela ... prvič pomoje sploh bom priznala, da sem kljub vsemu optimizmu, ki ga premorem razočarana nad seboj ... imam ogromno energije za stvari, ki jih imam rada in ki mi veliko pomenijo ... a napovedati boj kilogramom in pošasti, ki živi v meni pa vedno znova odrivam ... si zatiskam oči ... bežim pred njo ... skratka nikoli ne zberem skupaj toliko energije, da bi se ji postavaila po robu in ji pokazala kdo sem in kaj zmorem ... kot sem že enkrat nekje napisala ... pred seboj imam še dva neobvladljiva projekta ... enden se ža počasi odvija in verjamem, da bo kmalu dokončan ... potem pa napad na tega, ki me duši in počasi ubija od znotraj ... tolaži me edino dejstvo, da kljub kegljem še vedno lahko poskrbi