Slabi dnevi

Ja tudi debeluškino življenje je polno raznoraznih razočaranj ... vzponov ... padcev ... karkoli si vaše srce poželi s tem vam ona komot postreže v vsakem trenutku dneva ... trenutno ima ogromno dela z borbo s triglavim zmajem, ki je tiho spal v njej približno 10 let ... zdaj pa se je kar naenkrat pojavil in jo nadleguje in ne pusti pri miru skoraj kakšno leto ... debeluška je zaradi tega sila žalostna ... prizadeta ... ogoljufana ... razočarana ... ampak borila se bo do zadnjega diha ... taka je ... ne zna popustiti ... popusti šele takrat, ko ji je jasno, da je konec ... da nima več vpliva na dogodke ... da potek dogodkov ni več v njeni domeni ... ja takrat se bo s pokončno glavo umaknila sama od sebe in dala priložnost, da se izkažejo tudi drugi ... debeluška je osredotočena na sedanjost in prihodnost ... stvari, ki so se ji zgodile včeraj so preteklost ... z njimi se ne ukvarja ... z nočjo je zadeva zaključena ... jutri je nov dan ... vanj vstopa polna optimizma, prepričana, da jo ne more nič ustaviti na njeni poti ... vedno bo znala poiskat izhod v sili in se izognit pastem, ki si jih bo sama nastavljala ... ja ... zadnje dneve je debeluška res obupana ... razočarana ... počuti se prevarano od nekoga, ki naj bi jo imel rad ... ki naj bi mu nekaj pomenila ... pa je se je žal soočila z bolečo resnico, da je bilo vse skupaj maska ... ali pa mogoče celo kaj drugega ... debeluška zna biti sila prijazna ... in dobra prijateljica ... rada ima vse ljudi okoli sebe ... nikoli ne laže ... zaupa v ljudi in ljudem ... ampak včasih se zgodi, da ljudje okoli nje obrnejo njeno naivnost in zaupanje v svoj prid in takrat debeluška joče ... je žalostna ... ampak vedno kljub vsem svojim bolečinam ljudem vedno znova da nove priložnosti kajti zaveda se, da z vsako podarjeno priložnostjo nekomu, ki jo je prizadel podari sama sebi nekaj lepega ... podari si dober občutek, da je slaba izkušnja ni umazala ... njeno srce, ki ga tako nesebično deli se trudi obdržati čisto ... preveč kičasto bi zvenela, če bi napisala, da se nikoli ne zaloti pri slabem razmišljanju o nekaterih stvareh ... ampak takoj, ko se zbudi iz takega razmišljanja je njeno prvo vprašanje, če je človek res vreden, da si s takimi mislimi maže srce ... ponavadi je moj končni odgovor vedno NE ... nihče ni vreden tega, da bi si z grdimi mislimi in dejanji na njegov račun nabirala črne pike za vstop v neotipljiv svet ...
Če sem poštena ... ni pravično, da objava zveni kot obtožba nekoga ... ne tega res ne maram ... raje bom napisala bolj pravično ... to kazen sem si prislužila sama v enem trenutku v moji preteklosti ... sem prej napisala, da se ne vračam v preteklost? .... hmmmmmmmmmm ... če sem poštena se pravzaprav vračam v preteklost ... ampak ne tako kot tisti, ki se vračajo jokat in gledat slike iz preteklosti ... jaz se vedno vrnem v preteklost z vprašanjem v glavi ... zakaj se mi to dogaja ... kaj sem kdaj slabega komu kdaj naredila, da se danes to dogaja meni ... ja ... in vedno najdem odgovor ... ko je odgovor na dlani je breme naloge pred katero stojim veliko lažja in obvladljiva ... vem, da bom ko bo prišel pravi čas zagledala tudi luč na koncu tunela ... in vsaka taka luč je nekaj posebnega ... je nekaj česar ne moreš opisati z besedami ... nekaj tako čudovitega lahko samo občutiš v sebi ... kako zanimivo je to ... vsaka zmaga je zmaga nad samo seboj ... ko sem na začetku naloge sem vedno prepričana, da sem dovolj močna in bom tudi to ograjo premagala ... in se soočila s tisto prekrasno lučjo in vsako ponovno srečanje z njo me žene naprj, da ne obupam ... sprejemam in spoštujem vse odločitve, ki jih ljudje v moji bližini sprejemajo pa naj napovedujejo še tako bolečo izkušnjo zame ... tokrat se nahajam tam, ko te znotraj vse boli ... ko ti jemlje dih ... ko imaš občutek v želodcu kot, da imaš narejen obvod in te vsak grižljaj, ki ga spraviš do njega boli in želi izstopit iz tebe ... kot bi mi nekdo na živo trgal srce iz prsi ... joj kako to boli ... ampak ne obupam ... s stisnjenimi zobmi se borim in čakam na napako oz trenutek nepazljivosti nasprotnika in mu pokažem, da nikomur ne dovolim, da me tretira kot zgubo, naivnico, ki je še mal butasta povrh ... ja žal imajo o meni ljudje ko me prvič srečajo čisto drugačno predstavo ... ko nadaljujemo v odnosu so rezultati čisto razzlični ... a kakšni vas zanima ... ja ... v enih opazim strahospoštovanje do mene, čeprav jim vedno znova dopovedujem, da niti slučajno nisem tak zmaj in sem stroga, ko sem stroga zaradi njih ... zato, da v prihodnosti ne naletijo na ljudi, ki bi jih zaradi podobnih stvari pribili na sramotilni križ in tako krepili svoj nepotešeni ego ... drugi ... te imam najraje se znajo kljub mojemu avtoritativnemu izgledu (? tko me eni vidjo, če prav se sama ne počutim tako do nikogar?) postaviti po robu in so mi enakovreden tekmec ... borba s takimi je najboljša ... take imam res najraje ... tretji pa so tisti, ki si mislijo, da nadvladajo vse ljudi okoli sebe ... taki pa žal zame kmalu skoraj neobstajajo več ... oz sem včasih malo grda in se napajam na račun njihove nadutosti, ker ob zverovanju in prepričanji samih v sebe niti ne opazijo, da jih je*** ... ja saj ve, da se sliši bolano ... ampak taka sem ... heheh ... je pa res, da vedno dam ljudme možnost, da me spoznajo, dam možnost sama sebi, da jih spoznam ... vedno gledam in iščem na ljudeh njihove pozitivne lastnosti ... njihove negativne stvari prepuščam njim samim, da se z njimi ukvarjajo in prosim unga tam gor, da jim jih da videti in se jih zavedati ... saj le tako bodo imeli možnost narediti nekaj zase in za svojo pot v svetlobo ... debeluška je danes polila s svojo bolečino cel blog ... da je nebi kdaj zamikali, da bi se jo polotilo malodušje in pesimizime se bo danes ponovno nagradila z navihano Hildo, ki jo spremlja v vsakem njenem postu na tem blogu ... tisti, ki ste prišli do konca tega posta ... ala vam vera ...
Ne maram biti takale Hilda ...

 Jaaaaaaaaaaaaa taka hočem bit ... za vedno ... jeeeeeeeeeeeee tkole odbito odpulena ... hahahah