Debeluškin dnevnik

No pa sem jo končno zagledala ... tisto težko pričakovno 2 na začetku številke ... sem ponosna na sebe, da mi je uspelo doseči tudi ta cilj ... hmmm in kaj je moj naslednji cilj ;o) ... ja to je številka 2 na sredini cifre ... hehhehe ... kako zabavno je loviti majhne nagrade in se vedno znova razveseliti doseženega tako majhnega cilja ... ampak ko bom na koncu seštela vse male cilje bom seštevek vseh malih radosti pomenil velik konec ... in zdaj vidim, da so ti mali cilji zelo pomembni pri vzdrževanju motivacije, ki je še prehitro zmanjka ... ;o) Do danes sem izgubila skupaj skoraj 20 kg kar se mogoče nekomu zdi veliko, vendar, ko veš, da moraš izgubiti 60 kg to ni nekaj ... če pogledaš iz drugega zornega kota je pa to še 1/3 vsega kar moraš izgubit ... in če kg pretvoriš v drugo enoto je pa to 44 lbs ... to pa se že nekaj sliši ... Ker sem prišla do stopnje zavedanja, da je zdaj čas, ki je namenjen meni in ne samo otrokom in družini sem naredila še nekaj ... vpisala sem se v slikar

Na potovanju, ki ga opravljam tokrat se prav prijetno in zabavno počutim …  kot veste sem do danes stopila že kar nekaj maščobe …  počutim se fajn … in vem, da je prav, da to počnem …  in da je prav zdaj čas namenjen temu …  Potovanje si predstavljam kot igrico v kateri lovim nagrade …  kot majhen otrok se razveselim vsakega doseženega cilja …  kako sem začela vse skupaj? …  iz tiste dolge kače mojih zapisov, ki so potekali gor in dol se človek res težko znajde …  še jaz ne najdem enega pravega štrika ;o) …  Vse skupaj se je začelo, ko je grd dogodek presekal mojo otopelost in sem zadela ob velike čeri … posledice čutim še danes …  bolečina v notranjosti peče in žge ampak jaz se ne dam … ne dovolim, da me zlomi …  čeprav boli, čeprav solze same silijo v oči ne morem ničesar spremeniti …  lahko samo dovolim, da me prihodnost za vso mojo preživeto bolečino nagradi, ko bo čas za to …  saj nisem v celi zgodbi nikomur nič slabega storila … ampak boli pa vseeno …  mogoče ra