Debeluškin dnevnik

 Zakaj sem začela svoj blog? Kdo me je najbolj inspiriral kot se temu reče umetelno … ;o) … ja če sem poštena me najbolj navdušujejo primeri oseb, ki so ob začetku hujšanja podobne kilaže kot jaz in jim uspe spraviti iz sebe vse odvečne kilograme in iz sebe narediti novega zadovoljnega človeka v svoji koži. Če sem poštena se ne ustavljam ob tistih, ki so ob začetku tehtali bistveno več kot jaz, še manj pa ob tistih, ki tehtajo bistveno manj … najbolj brez vezni pa so mi tisti, ki tehtajo 5 kg več kot je njihova idealna teža po paragrafih zdravnikov in odprejo svoj blog zato, da pišejo o tem kako big deal predstavlja njihovih 5 kg v primerjavi s tistimi, ki jih moramo izgubiti najmanj 10 krat toliko kot oni … HALOOOOO? … Zgleda kot , da sem jim fovš, ker moram jaz v primerjavi z njimi izgubiti toliko več pa temu ni tako … če sem poštena se mi zdi tako puhlo na tako velik zvon kot je internet obešat svojih 5 odvečnih kilogramov … Kako se pa vam zdi? … verjetno bom zaradi današnjega pisa

Počasi se pomikam spet na stare tire in zmanjšujem zaloge okoli mojih bokov in stegen in … mah ja no … če povzamem zadnje rezultate niso bili nič kaj obetavni … ves čas sem vedela, da je potrebno nekaj ukreniti, ker sem prav počasi drsela nazaj prosti tisti 5 na sredini številke … bolj ko sem se trudila, da bi se je nebi nikoli več dotaknila … nič ni pomagalo … čeprav sem vedela, po občutkih , da še nisem tam, me je bilo vseeno strah prestopiti prag tehtnice in se soočiti z dejstvom, da se počasi vračam … in tako sem kar od enkrat … se ne spomnim kaj je bilo … odločila … od danes dalje pa grem na staro-novo pot, ko sem prispela do 135 (pa čeprav samo za kratek čas) … ja, bilo je res kratek čas … vendar pa sem okusila za malo časa kako fajn je spet občutek, ko so ti hlače prevelike, ki so ti bile še nekaj časa nazaj komaj prav … kako se fajn počutiš in veliko lažje obuješ in zavežeš čevlje … ko nisi več tako zvezan … skratka … fajn občutek … no in zdaj sem ravno v fazi, ko nimam težav

V svojih dosedanjih postih se vedno osredotočam na svoje kilograme ... vzrokv za njih pa se dotikam samo bežno oz. jim pripisujem zalo majhen pomen ... misli, da je to težava vseh nas debelušk ... vemo, da smo debele ... želimo biti prijetne na pogled ... ampak nekako nikakor ne znamo izstopiti iz tega okvirja ... najpogostejši razlog iščemo v površnih detajlih, ker se bojimo odkriti resnico v sebi, ki ima veliko večji pomen ... in grozno boli, če se je dotaknemo ... krivdo iščemo vedno v drugih ... partnerju ... starših ... okolici ... službi ... vedno se nekdo najde, na kogar z lahkoto zvalimo krivdo ... kakor se začnemo pomikati globje čutimo bolečino in se začnemo približevati sami sebi se umaknemo in poberemo tisti razlog, ki je najbližji temu razlogu kateremu smo se počasi približevale in plava čisto na površini ... pa to ni prav ... če se želimo osvoboditi kilogramov za vedno in postati boljše ... moramo pobrskati po tisti boleči zadevi, ki zadeva naš Jaz, nas same ... le kak

V tem letu lahko rečem, da je to moj 2. konkreten sprehod ... tisti prvi je bil na novega leta dan in je bil bol ogrevalni ... bi lahko rekla ... naredila sem manjši ravninski krog v družbi mojega moža ... nisem ga posebej omenjala ... Danes pa sem se spet pridružila možu na pohodu, ki sem ga lansko leto kar nekajkrat ponovila sama ... letos ga bom verjetno še večkrat ... upam, da se kmalu dan podaljša in bom lahko tudi po službi opravila en tak sprehod ... Ja in danes sem si kupila hula hop .... hahahhaha ... mož in otroci so me zajeb..., da mi komaj pride okoli pasu ... kar je skoraj da res ... hahhaha ... prilepim ob eni priliki eno slikco ... zdaj pa grem u mižale ... papa

Počasi se spet privajam na nov-stari način in utirjam svojo lokomotivo na pravi prehranjevalni tir ... danes zjutraj se je tehtnica grdo pošalila z menoj in mi nakucala na svoj display cifro 141,4 ... khmmmmm .. na prvo žogo me je malo razjezila ampak takoj sem preklopila in si rekla ... včeraj nisi tako grozno goljufala ... res, da si si privoščila krompirjeve žgance in juho ... ampak to res ni tak greh zaradi katerega bi morala imeti tako grozno slabo vest ... pri zadnjem sklopu hujšanja si večkrat naredila tak manjši greh pa zaradi tega nisi iztirila ... tudi tokrat ne bo nič narobe ... sja veš kako je ... danes zardi greha malo gor ... jutri in pojutrišnjem zaradi pridnosti nagrada ... Danes si bom privoščila za malico v službi sadje ... kot sem bila navajena v prejšnjem sklopu ... doma pa bučke na 1001 način ;o) ... mljaski ... vedno znova pravim, da bom šla popoldne na sprehod pa mi nikakor ne znese ... pridem domov ob 16-ih popoldne ... da si nekaj skuham in pojem je ura 17 ...

Počasi me spet prijema tista shujševalna mrzlica ... iskanje novih moči za naprej ... čeprav sem kar nekaj kg spet pridobila nazaj ... vem, da mi jih bo uspelo sklestit in jim dodat še nove ... zadnje čase berem veliko na temo obročkanih želodcev ... kot sem že omenila to zame ni način hujšanja,ki bi se ga lotila ... po vsem prebranem deklet, ki so se odločile za ta način jih kar nekaj pravi, da tudi ta način prinaša svoje slabosti in ni tako enostavno kot se sliši na prvo žogo. Temelji predvsem na zmanjšanem obsegu vnosa hrane in kadar se pregrešiš in te zanese so posledice veliko bolj boleče kot tiste, ko se pregrešiš ob normalnem želodcu ... sledijo krči in boleče bruhanje ... hmmm ... to ni zame ... če si v glavi pripravljen na hujšanje lahko z veliko močne volje cilj dosežeš brez tovrstnih mehanskih pripomočkov ... danes sem brala weightwatchers in njihova filozofija se mi zdi čist ok ... ene vrste seštevanje točk vse zaužite hrane, ki v enem dnevu ne sme preseči 20 točk ... še z