Sovražim dopust, ki to ni


Ja prav ste prebrali naslov ... dopust je po mojem skromnen mnenju nemanjen temu, da si človek in njegova duša vsaj za trenutek odpočijeta od vsakodnevnih obveznosti ... ampak moji dopusti so vse bolj in bolj podobni nočni mori ... in svoj mir najdem samo še v službi ... ja ... tudi to ste prav prebrali ... vse bolj in bolj sovražim dopust, ki to ni ... in vse več in več je na mojem repertuarju takih dopustov, ki to niso ... mislim, da so za to krivi drugi ... ampak ne ... za to sem kriva sama ... ker ne znam ljudem okoli sebe postaviti mej, saj so sami preveč bustasti, da bi dojeli, kaj pravzaprav za nekoga, ki vsak dan hodi v službo dopust pomeni ... nekomu, ki je vsak dan cele dneve doma in mu je največji stres v življenju to, da mu je cvetličarka v nedeljo (izven delovnega časa) pripravila paket sveč za na pogreb in so te zelene barve ... in ne rdeče ... človek bi se kar ubil, ko je priča takim bolnikom okoli sebe ... ne moreš verjet, da se to res dogaja in na svetu še živijo taki ljudje in da si s takimi ljudmi še deliš streho ... umor ... na polni črti ...

Torej pa naj grem nazaj k dopustu ... najprej je bil plan da bom dopust vzela zato, da bom šla ob nerodni uri (beri ob 15ih) k zobozdravniku ... ok ... bom dopoldne mal doma nadihala svežega zraka ... počela kar me bo volja in bom dopoldne preživela v blaženem miru in tišini ... ok ... potem reče tisti, ki ti je najbližji ... "bom imel dopust tudi jaz  ... verjetno cel teden" ... ker ta najbližji veš, da ne mara, da si tudi ti doma cel teden, ker se potem ne more tako popolno predati svojim dopustniškim obveznostim (beri delu) ... Rečeš, da boš dopust podaljšal še v torek, da skupaj postorita tisto kar morata in za kar ni nikoli časa ... načrt je bil lep ... ampak čist preveč lep ... tisti tabližnji že v četrtek jamra, da dopusta v ponedeljek zagotovo ne bo imel ... pa si rečeš ok ... bom užil tisto svoje predvideno dopoldne v samoti in tišini ... ampak ne ... stvar se spremeni v soboto, ko dobimo obisk ... ki ti v nedeljo pove, da še ne odhaja in da ima v planu oditi v ponedeljek popoldne ... ok ... dopoldne bo pogreb ... ker ne boš doma sama, ampak bo s teboj še nekdo tretji ... se sprijazniš ... bo že ... in potem pride tisto nesrečno ponedeljkovo dopoldne ... ko ziritiran od vseh nenaklonejnih motečih faktorjev s trpkim cmokom v ustih začneš preživljati dopust, ki ne obeta nič lepega ... in potem pride v tvoje stanovanje še četrti moteči faktor, ki ti uspe pokvariti oba dni dopusta ... začne se z jamranjem ... in moledovanjem ... in ne vem kaj še vse ... A bi lahko danes ti skuhala? ... Bi šla jaz na njivo pa ne vem kaj še vse od enih obveznosti ima .... kot da imam v sebi atomsko bombo ... kot da me bo razneslo ... SOVRAŽIM DOPUST ... pa naj še kdo reče ... in tako že 20 let ... in to je res za po**** ... kot da nimam pravice do svojega miru ... kot da bi mogla za svoj dopust vendo nekam oditi od doma da bi imela mir pred zajedalci ...

Mogoče sem danes preterala samo sebe in tole blog objavo, ampak res sovražim take dneve, ko ne vem ali bi jokala se drla ... nekam šla ... to me ubija ... počutim se totalno ubita od takih trenutkov ...

Komentarji

  1. Za mene je dopust takrat, ko so otroci v šoli, mož v službi, jaz pa sama doma :)
    Drugače sem pa ravno odkrila tvoj shujševalni blog (ga moram pregledagi od začetka), jaz pa sem mojega ravno začela pisati :)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Debeluška rada bere vaše komentarje in vam za vsakega posebej reče HVALA

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Keto kava

Nekaj sladkega in nadzor LCHF