Sovražim dopust, ki to ni


Ja prav ste prebrali naslov ... dopust je po mojem skromnen mnenju nemanjen temu, da si človek in njegova duša vsaj za trenutek odpočijeta od vsakodnevnih obveznosti ... ampak moji dopusti so vse bolj in bolj podobni nočni mori ... in svoj mir najdem samo še v službi ... ja ... tudi to ste prav prebrali ... vse bolj in bolj sovražim dopust, ki to ni ... in vse več in več je na mojem repertuarju takih dopustov, ki to niso ... mislim, da so za to krivi drugi ... ampak ne ... za to sem kriva sama ... ker ne znam ljudem okoli sebe postaviti mej, saj so sami preveč bustasti, da bi dojeli, kaj pravzaprav za nekoga, ki vsak dan hodi v službo dopust pomeni ... nekomu, ki je vsak dan cele dneve doma in mu je največji stres v življenju to, da mu je cvetličarka v nedeljo (izven delovnega časa) pripravila paket sveč za na pogreb in so te zelene barve ... in ne rdeče ... človek bi se kar ubil, ko je priča takim bolnikom okoli sebe ... ne moreš verjet, da se to res dogaja in na svetu še živijo taki ljudje in da si s takimi ljudmi še deliš streho ... umor ... na polni črti ...

Torej pa naj grem nazaj k dopustu ... najprej je bil plan da bom dopust vzela zato, da bom šla ob nerodni uri (beri ob 15ih) k zobozdravniku ... ok ... bom dopoldne mal doma nadihala svežega zraka ... počela kar me bo volja in bom dopoldne preživela v blaženem miru in tišini ... ok ... potem reče tisti, ki ti je najbližji ... "bom imel dopust tudi jaz  ... verjetno cel teden" ... ker ta najbližji veš, da ne mara, da si tudi ti doma cel teden, ker se potem ne more tako popolno predati svojim dopustniškim obveznostim (beri delu) ... Rečeš, da boš dopust podaljšal še v torek, da skupaj postorita tisto kar morata in za kar ni nikoli časa ... načrt je bil lep ... ampak čist preveč lep ... tisti tabližnji že v četrtek jamra, da dopusta v ponedeljek zagotovo ne bo imel ... pa si rečeš ok ... bom užil tisto svoje predvideno dopoldne v samoti in tišini ... ampak ne ... stvar se spremeni v soboto, ko dobimo obisk ... ki ti v nedeljo pove, da še ne odhaja in da ima v planu oditi v ponedeljek popoldne ... ok ... dopoldne bo pogreb ... ker ne boš doma sama, ampak bo s teboj še nekdo tretji ... se sprijazniš ... bo že ... in potem pride tisto nesrečno ponedeljkovo dopoldne ... ko ziritiran od vseh nenaklonejnih motečih faktorjev s trpkim cmokom v ustih začneš preživljati dopust, ki ne obeta nič lepega ... in potem pride v tvoje stanovanje še četrti moteči faktor, ki ti uspe pokvariti oba dni dopusta ... začne se z jamranjem ... in moledovanjem ... in ne vem kaj še vse ... A bi lahko danes ti skuhala? ... Bi šla jaz na njivo pa ne vem kaj še vse od enih obveznosti ima .... kot da imam v sebi atomsko bombo ... kot da me bo razneslo ... SOVRAŽIM DOPUST ... pa naj še kdo reče ... in tako že 20 let ... in to je res za po**** ... kot da nimam pravice do svojega miru ... kot da bi mogla za svoj dopust vendo nekam oditi od doma da bi imela mir pred zajedalci ...

Mogoče sem danes preterala samo sebe in tole blog objavo, ampak res sovražim take dneve, ko ne vem ali bi jokala se drla ... nekam šla ... to me ubija ... počutim se totalno ubita od takih trenutkov ...

Komentarji

  1. kr ena24. april 2017 ob 15:19

    Za mene je dopust takrat, ko so otroci v šoli, mož v službi, jaz pa sama doma :)
    Drugače sem pa ravno odkrila tvoj shujševalni blog (ga moram pregledagi od začetka), jaz pa sem mojega ravno začela pisati :)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Debeluška rada bere vaše komentarje in vam za vsakega posebej reče HVALA

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tudi jaz se počutim kdaj za en drek

Slika
in ravno danes je tak dan ... ponavadi ne pišem o tem kako sesuto se počutim ... ponavadi pišem o tem kako sem zadovoljna s svojimi dosežki do zdaj ... in lahko sem upravičeno ponosna nase saj sem v zadnjih mesecih naredila ogromno na sebi ... vse kar mi v dvajsetih letih ni uspelo narediti ... nisem mogla zbrati moči za tak poseg pa čeprav sem imela vse ... danes, ko se mi zdi, da praktično nimam skoraj ničesar od tistega kar sem imela takrat pa grizem in vztrajam in se spreminjam ... postajam nekaj drugega ... do cilja mi manjka še kar nekaj korakov ampak preveč sem trmasta, da bi odnehala ... ker imam razlog in cilj za katerega se trudim ... Nikakor ne morem razparcelirati svojega dosedanjega življenja in doumeti zakaj je tako ... pa nič hudega življenje do zdaj me je naučilo, da da moram vedno gledati na življenje pozitivno in vse se bo rešilo tako kot se mora ... in jaz resnično zaupam življenju, ampak včasih sem nekoliko neučakana tako kot vsi ... nekateri v takih trenutkih
Preberite več

Čuden teden

Slika
Ne bom pisala, da je bil pretekli teden naporen ... predprejšnji teden sem ujela ritem hujšanja tudi, ko sem bila dopoldne v službi ... in upala, da bo tako tudi naslednji teden pa temu na mojo žalost ni bilo tako ... tisti trije kilogrami, ki sem jih pridelala po lojtrci dol so šli tud po lojtrci gor ... ampak to me niti ne spravlja v preveliko paniko, ker je tako že kar nekaj časa ... shujšam, pa grem nazaj ... pa se vrtim okoli istega kilograma nekaj časa in potem grem spet dol ... in potem obtičim na tistem dol in tako je že tam nekje od 145 ... na začetku so kilogrami kopeneli ... - 20 je bilo zradiranih kot bi mignil potem pa je šlo lepo počas pa zanesljivo ... četudi kilogrami ne kopnijo tako kot na začetku, sem zadovoljna, ker ne gredo tako drastično navzgor kot se je to dogajalo v preteklosti ... glava je razpucana do te mere, da ne dovoli, da pozabim na ves vloženi trud, ki ga je zahtevala pot do tukaj ... v preteklosti je bilo glavi vseeno v katere višave bo pognala teža .
Preberite več

Biggest loser tekmovanje

Slika
Vsakdo od nas, ki smo se kdajkoli lotili hujšanja se zaveda kako pomembna je zdrava tekmovalnost tudi pri tej dejavnosti ... no jaz sem bol individualni tip človeka in najraje tekmujem sama s seboj ... čeprav sem med tekovalkami slovenskega Biggest loserja iskala tekmovalko s katero bi se lahko pomerila pri izgubljanju kilogramov mi žal to ni uspelo ... saj sem kljub veliki izgubi kilogramov do sedaj še vedno presegala vse udeležnenke šova ... in tako sem spet ostala v tekmovanju sama s seboj ... Mogoče je prav, da zapišem nekaj pravil hujšanja, ki so do zdaj delovala pri meni in kljub občasnim prekrškom pri hrani še vedno delujejo ... nisem tista, do sebe, zeloooooo stroga oseba pri hujšanju saj se še predobro poznam in vem, da na silo pri meni ne dosežeš ničesar ... torej ... 1. V glavi in pred očmi se navadi imeti vedno dejstvo, da karkoli že poješ, ne bo na tehtnici povzročilo teže navzgor, ampak vedno na dol ali ostanek na istem nivoju ... Ko se mi občasno zgodi, da pojem p
Preberite več