Debeluškin dnevnik

Ves čas se vrtim v krogu kot mačka okoli vrele kaše … samo govorim … in ZELO malo naredim … predvsem ZASE … kar zadeva narediti nekaj za službo ali domače … sem vedno na razpolago … vedno vse naredim v dogovorjenem času … nič mi ni težko … nič me ne odvrne od cilja … nič me med potjo ne zmoti … ko pa gre ZAME pa padem na celi črti … ko se moram potruditi zase in za svoje telo, izgled … pa zmanjka energije … ko bi le imela gumb, ki bi ga samo preklopila in bi za tisti čas, ko se posvečam sebi znala izklopiti potrebe drugih … in da bi celo našla v sebi energijo, ki bi me popeljala do končne postaje brez večjih postankov ali celo vračanj v nasprotno – nepravo smer … Kot bikica naj bi imela svojo trmo, ki dejansko je v meni … ampak je spet usmerjena v napačno smer … usmerjena je v dokazovanje drugim, da zmorem vse kar mi dajo za nalogo … kar si zadam sama spet tudi trma ne pomaga, ker je končni cilj in zmaga namenjen meni, ki pa nisem ZASE dovolj pomembna … hmmmmm kako zblojena je

Skoraj noben moj zapis tu gor ne mine brez njih … Danes ne sme biti nič drugače, a ne? … le zakaj bi bilo danes drugače … saj je čisto navaden dan … tak kot vsi do sedaj … Zame je nekoliko drugačen vseeno … mah ne, ne bom pisala zakaj … :o) … mogoče kdaj drugič … ne, danes ne … saj sploh ne vem o čem naj potem pišem … o teh obljubah, ki jih je poln moj blog prav gotovo ni pametno pisat, ker vedno, ko kaj takega napišem potem čez nekaj dni zopet vse skupaj pade v vodo … mogoče bi danes pisala o mojem zdravju in o tem zakaj bi bilo vseeno dobro da shujšam … ja ok … bom danes pisala o tej temi, ki se je po moje nisem velikokrat dotaknila na tem blogu pa bi bilo zagotovo pametno s samim seboj podebatirati tudi o tej temi :o) … Zdravje … če poslušam ljudi okoli sebe, vedno, ko beseda nanese na zdravje je to ena od najpomembnejših stvari v življenju … pa še kako je to res … ko pridem jaz na vsake 5 let po napotitvi delodajalca s svojimi kilogrami do zdravnika na redni zdravs