MERJENJE MOČI - TRMA



Ves čas se vrtim v krogu kot mačka okoli vrele kaše … samo govorim … in ZELO malo naredim … predvsem ZASE … kar zadeva narediti nekaj za službo ali domače … sem vedno na razpolago … vedno vse naredim v dogovorjenem času … nič mi ni težko … nič me ne odvrne od cilja … nič me med potjo ne zmoti … ko pa gre ZAME pa padem na celi črti … ko se moram potruditi zase in za svoje telo, izgled … pa zmanjka energije … ko bi le imela gumb, ki bi ga samo preklopila in bi za tisti čas, ko se posvečam sebi znala izklopiti potrebe drugih … in da bi celo našla v sebi energijo, ki bi me popeljala do končne postaje brez večjih postankov ali celo vračanj v nasprotno – nepravo smer …

Kot bikica naj bi imela svojo trmo, ki dejansko je v meni … ampak je spet usmerjena v napačno smer … usmerjena je v dokazovanje drugim, da zmorem vse kar mi dajo za nalogo … kar si zadam sama spet tudi trma ne pomaga, ker je končni cilj in zmaga namenjen meni, ki pa nisem ZASE dovolj pomembna … hmmmmm kako zblojena je moja filozofija … in mogoče moram res priti temu pisanju do konca, da bom znala obrniti tisti nesrečni gumb v svoji glavi in preklopiti na stopnjo, kjer bom vztrajala pa zaradi drugih, če ne gre drugače in se še tako bolno sliši … kot sem ugotovila pri meni pali samo, če so drugi zadovoljni z mojimi dosežki saj jaz v sebi vem, da z lahkoto dosežem vse o čemer si drugi še sanjati ne upajo … in to je tisto kar me žene naprej …

Ampak, ko po tako doseženih zvezdah ostanem sama s seboj … v sebi vem, da mi glavna zvezda v zbirki še vedno manjka … ampak tista glavna zvezda je samo moja in rezervirana samo zame … torej lahko še malo počaka … trdo delo in trud in dokazovanje so me naredili tako jekleno in navzven nedostopno za druge … ampak to je samo oklep s katerim dokazujem drugim (v resnici sebi) kaj zmorem, da opravičim svoje šibke točke, ki so skrite v meni in izbruhnejo na dan samo, ko sem sama s seboj in se jih še kako zavedam … 

Moja težava je tudi, ker nisem timski igralec, ko gre ZAME … ko gre za druge se znam priključiti timu in ga tudi voditi, če je to potrebno, ko pa gre zame se ne znam priključiti skupini … tu mi pa zmanjka samozavesti, počutim se kot zadnji cucek, ki pojma nima o nobeni stvari … ust nikoli ne odprem, ker sem prepričana, da vsi veliko več vedo od mene, čeprav, ko poslušam najbolj glasne, vse bolj in bolj prihajam do zaključkov, da nimam razloga za sram kar se mojih mnenj in razgledanosti tiče … Vendar vem, da ima okolica, čeprav pravi da ne, predsodke o meni … »Če je debela je že apriorij butasta« … in to mi vedno znova prihaja pred oči, ko sem v timu ali večji družbi … in avtomatsko se izločim sama, ker nisem posiljena in ne želim za vsako ceno biti prisotna nekje, kjer name gledajo z viška samo zato, ker sem orng okrogle sorte … In tako imam samozavest v podnu in ker sem do zdaj vse dosegla sama s svojo trmo sem prepričana, da mi bo uspelo tudi pri tem projektu uspelo sami …

Vedno si prigovarjam, da če ne znam zadnje zvezde utrgati zase, lahko to naredim tudi za druge … in ubijem dve muhi na en mah … odtrgam največjo zvezdo z neba … potrkam na vest tistih, ki niso verjeli vame in sem bila za njih samo smet na robu ceste … in hkrati sebi dokažem, da lahko zmagam tudi SAMO ZASE, čeprav zmagati sami zase ni v mojem kontekstu …  

Glede na to, da nisem kljub svojemu astrološkemu znamenju bika  dovolj trmasta , bi bilo mogoče pametno, če bi se lotila držati bika za roge bolj počasi … recimo v majhnih korakih … vsak dan posebej … te igrice se še nisem šla … na primer da je vsak dan posebej zmaga …  recimo danes sem si zadala, da bom jedla LCHF brez pregreh … se še odločam ali bi pri kosilu izbrala samo KETO KAVO ali naj si privoščim obrok brez mlečnih izdelkov? 

Zjutraj sem stopila na tehtnico … in čeprav sem se nadejala te številke … sem jo končno tudi ovekovečila … karkoli delam s temi številkami in jih vnašam sem in tja mi niso dolgo v noben opomin … vedno ko pridem do nove okrogle … si rečem to je zdaj pa konec … ampak nikoli ni kot lahko vidite … moja trma bi naj bila namenjena lovu na številke v nasprotni smeri kazalca na tehtnici … 

Torej gremo korak po korak ... vsak dan je zmaga ... vsak dan je ena zvezdica ...


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tudi jaz se počutim kdaj za en drek

Čuden teden

Biggest loser tekmovanje