Priložnosti nikoli ne zmanjka

Prav res nam priložnosti nikoli ne zmanjka če smo le dovolj odprti in se ne ustavimo ob prvem kamnu, ki ga srečamo na svoji poti ... prejšnjič sem pisala o veliki prelomnici v mojem življenju ... o kamnu, ki mi je padel pred noge in ga je bilo potrebno preplezati z vsem znanjem, ki ga imam ... kako mi je uspelo bo pokazal čas ... ampak z vzpenjanem sem nemudoma začela saj se držim reka ... prej začneš prej bo konec ...

Priložnost v katero sem bila pahnjena je bila na prvi pogled res grozna in lahko si predstavjate kako je nekomu, ki ima 160 kg in je v službi delal skoraj 20 let sede potem pa te dajo nekam kjer moraš cel dan preživeti na nogah ... upogibati telo, dvigovati težka bremena ... da bo zgodba popolna si pahnjen v to v času vročinskega vala - skoraj 40 stopinj in po vsem te preseneti še teta iz rdeče republike ...

Vse kar se je zgodilo lahko vzameš kot polom na celi črti ... splezaš na drevo in se smiliš samemu sebi ... ali pa vse skupaj vzameš kot priložnost za nekaj boljšega ... in jaz sem vzela slednje ... kot nekaj boljšega ... prve tedne sem hodila domov izmučena do nezavesti ... samo padla sem na posteljo in obležala do naslednjega dne ... ampak vdala se nisem ... ko sem se tako borila sama s seboj in vse napore stisnjenih zob prenašala, sem opažala tudi opazno izgubljanje kilogramov in hkrati brušenja same sebe ... tako mi je do danes uspelo svoje telo brez večjega napora oklestiti za cca 25 kg ... kar je še daleč od mojega cilja pa vendar je dokaz da tudi jaz zmorem, ko nastopi čas krize ...

Pravkar sem na pretvorniku iz kg v lbs preverila koliko moja izguba v kg pomeni v lbs ... in samo z wow sem lahko ugotovila, da sem izgubila že skoraj 60 lbs ... res pravi WOW zame ...

Tokratno hujšanje je nekaj posebnega ... drugačnega od vseh dosedanjih ... kilogrami kar kopnijo z mene ... malo se pazim pri hrani ... nekaj časa sem prakticirala lchf in ker sem bila prelena, da bi si kljub vsem sestavinam, ki jih imam doma naredila kruh ali pa oboževane svaljke v lchf verziji ... sem pač padla na normalne svaljke ... ampak to se mi zgodi zelo redko ... osredotočena sem na službo ... na nepregrešno življenje kar se hrane tiče ... in vsakodnevnih 7 ur preživetih na nogah, ko rit celih 7 ur ne pride v stik s stolom niti za sekundo ... no ja razen med tistima dvema 15 min pavzama ;o) ... ostalo pa je hoja ... po lojtrci gor, po lojtrci dol ... raztegovalne vaje ... klečanje in vstajanje ... skratka telovadba, ki je prej ni bilo sploh ...

Lep pozdrav vsem iz vmesne postaje kjer se počutim odlično ... Hvala tistemu, ki me je spravil na kolena ... saj mi je naredil življenjsko uslugo pa čeprav se mu zdi, da me je zlomil ... skalo jeklenih živcev ne zlomi nič ... ta skala lahko samo zarenči nazaj da malo prestraši neprestrašene ... res živim lepo življenje ... in verjamem v še lepšega ... to je šele začetek ...

Imejte se super fajn do naslednjič, ko se spet oglasim z novicami ... :o)