Kje sem, da me ni
Khm ... kaj pa vem kje sem, da me ni .. povsod me je zadosti pa vendar sem največkrat skrita v svoji lupini in se jo trudim in trudim odluščit pa nikako ne gre in ne gre .. Če vas zanimajo kile lahko rečem, da po vsej verjetnosti število kegljev strmo narašča in ne pada kot bi si želela ... prvič pomoje sploh bom priznala, da sem kljub vsemu optimizmu, ki ga premorem razočarana nad seboj ... imam ogromno energije za stvari, ki jih imam rada in ki mi veliko pomenijo ... a napovedati boj kilogramom in pošasti, ki živi v meni pa vedno znova odrivam ... si zatiskam oči ... bežim pred njo ... skratka nikoli ne zberem skupaj toliko energije, da bi se ji postavaila po robu in ji pokazala kdo sem in kaj zmorem ... kot sem že enkrat nekje napisala ... pred seboj imam še dva neobvladljiva projekta ... enden se ža počasi odvija in verjamem, da bo kmalu dokončan ... potem pa napad na tega, ki me duši in počasi ubija od znotraj ... tolaži me edino dejstvo, da kljub kegljem še vedno lahko poskrbi