Tudi jaz se počutim kdaj za en drek

in ravno danes je tak dan ... ponavadi ne pišem o tem kako sesuto se počutim ... ponavadi pišem o tem kako sem zadovoljna s svojimi dosežki do zdaj ... in lahko sem upravičeno ponosna nase saj sem v zadnjih mesecih naredila ogromno na sebi ... vse kar mi v dvajsetih letih ni uspelo narediti ... nisem mogla zbrati moči za tak poseg pa čeprav sem imela vse ... danes, ko se mi zdi, da praktično nimam skoraj ničesar od tistega kar sem imela takrat pa grizem in vztrajam in se spreminjam ... postajam nekaj drugega ... do cilja mi manjka še kar nekaj korakov ampak preveč sem trmasta, da bi odnehala ... ker imam razlog in cilj za katerega se trudim ...

Nikakor ne morem razparcelirati svojega dosedanjega življenja in doumeti zakaj je tako ... pa nič hudega življenje do zdaj me je naučilo, da da moram vedno gledati na življenje pozitivno in vse se bo rešilo tako kot se mora ... in jaz resnično zaupam življenju, ampak včasih sem nekoliko neučakana tako kot vsi ... nekateri v takih trenutkih obupajo, drugi brezglavo letajo za novimi rešitvami, nekateri pa tiho čakajo kaj jim bo namenila usoda in kdaj pride tisti odločilni trenutek ... moram reči, da sem sem v svojem dosedanjem življenju šla skozi vse faze in se trenutno nahajam sredi zadnje faze, ko čakam kdaj bo prišel tisti trenutek ... mogoče se sliši neumno ... ampak moja intuicija me do sedaj še ni razočarala ... vse kar sem do sedaj izkusila v preteklih dvajsetih letih me je pripeljalo do samega dna ali vrha, ki se je zgodil 01.08.2018, kakor kdo vzame ... ker so se mi vedno najboljše in pomembne prelomnice v življenu do zdaj dogajale na datume rojstva mojih najdražjih, sem prepričana da tudi ta datum prinaša s seboj posebno energijo in življensko izkušnjo ... če drugega ne sem od takrat in do danes našla uspešen način kako obvladovati svojo glavo na področju, ki me je najbolj zaznamovalo zadnjih 20 let in sem v sebi zaradi tega najbolj trpela, čeprav si tega nisem hotela priznati ... kljub vsemu sem nosila nasmeh na obrazu in sama sebe slepila, da sem srečna kljub tihi bolečini, ki si je nisem hotela priznati ... danes sem drugačna ... priznala sem si kako sem se slepila in skrivala svojo bolečino sama pred seboj ... kljub temu, da preživljam v sebi težko obdobje, ko se borim z demoni, ki jih moram očistiti in jih pustiti za seboj .... verjamem, da lahko dobra energija v meni premaga tisto slabo, ki se me je tiho oklepala celih 20 let in sem si pred njo zatiskala oči ... kljub vsemu kar sem imela nisem bila povsem srečna ... danes nimam ničesar od tega kar sem si kot mlado dekle predstavljala, da me bo osrečevalo se pa vsekakor počutim svobodno ... svobodno v tem smislu, da še vedno sestavljam razbito ogledalo po delčkih v svojo končno sliko ... v svoj pravi jaz ... ki se bo znal postaviti zase in slediti svojim ciljem z dvignjeno glavo ...

Življenje materializma je samo fasada vse ostalo se skriva v globini naše duše ... v kar so me dodatno prepričali še trenutki usode, ki so kruto zarezali v usode ljudi, ki so mi blizu ... tišina je zamenjala hrup ... in tiho smo se  včeraj poslovili vsak na svoj način ...

Včeraj sem doumela, da je vredno živeti za nekaj kar rad počneš ... saj vse ostalo je polna posoda brez vrednosti ... in odločena sem, da ustvarim svojo pravljico ... zaviham rokave in začnem delati v svoj prid pa naj se sliši še tako egoistično od ene mame ... zakaj bi si postavljala meje zaradi drugih ... zakaj bi počela nekaj kar me ne veseli in me samo tiho ubija ... ne bom ... počela bom tisto kar me izpopolnjuje ... prav gotovo me življenje potiska v to smer ... zaslužim si živeti svoje sanje ... zaslužim si razpreti krila in sama sebi dati tisto po čemer tako neznansko hrepenim in nimam moči, da bi se tega zares lotila saj so vedno neke prioritete, ki me ne pripeljejo nikamor ...

Vem da mi pri uresničevanju ciljev in spreminjanju mene v boljšo sebe pomaga nekdo tam gor, ki budno pazi name in mi prinaša vse tisto, kar si zaslužim ... in tako je tudi prav ...