Ko se počutiš kot izigrano tele

Ja prav res se zadnje čase vsak dan tako počutim, kot bi igrala naivnega teleta na travniku, ki ga imajo vsi okoli njega za norca in se mu privoščljivo nasmihajo ... ker je tako glup, da sploh ne ve kaj se okoli njega dogaja ... že kar nekaj let se tako do mene obnaša nekdo, ki naj bi nudil oporo in mi stal ob strani ...
Ja prav ste prebrali, to naj bi bil nekdo, ki je v odrasli dobi najbližje ... naj bi bil tvoja boljša polovica ... in moja boljša polovica je to besedo "boljša polovica" vzel zelo dobesedno ... on je vse  ... on je od vedno v vsem najboljši ... jaz pa sem samo navadna smet, ki jo že več let premetava sem in tja in ne ve kaj bi sploh rada ... no mogoče bo že držalo, da si on tako misli, da ne vem kaj bi rada, čeprav bi rada samo eno stvar in to je, da zaživiva v harmoničnem odnosu v katerega ne bo vlačil svojih virtualnih prijateljic s katerimi goji odnose kakršne naj bi imela zdrava zakonca ... mogoče sem pa čisto preveč zahtevna in živim v iluziji in je harmonija v zakonu samo farsa, ki jo razlagajo ljudje, ki sploh ne vedo kaj harmonija je ...
Res si po 15ih letih turbolentnih trenutkov vezanih na vse ženske, ki so živele z nama v najinem zakonu, želim nekoliko miru ... ampak, ko je nekdo s tovrstnim obnašanjem zasvojen mu očitno ni pomoči ... očitno je velik del krivde tudi na moji strani ... a kako si lahko ravnodušen do takega obnašanja, če veš, da to ni prav ... naj mi reče ne želim si več biti s teboj ... in se razidemo ... pa so muke končane za obe strani ... pa še prostor se bo naredil na ženski strani postelje ...
V očeh in grlu me dušijo solze saj ne morem verjet, da si dovolim, da živim v takem odnosu ... vsi, ki me poznajo bi rekli, da bom prva, ki bom temu naredila konec ... pa temu le ni tako ... vedno verjamem, da bo bolje ... pa vendar ni ... vsakič je slabše ... ne pa bolje ...
Res si ne morem predstavljati kaj bi se moralo narediti, da bi bila jaz tista, ki bi temu naredila konec ... moje nebesno znamenje ne mara sprememb, čeprav sem v 20ih letih zamenjala na lastno željo več delovnih mest kot vse moje dosedanje sodelavke skupaj ... in potem pravi, da ne maram sprememb ... hmmmm ... res se počutim orng zmedeno ... in ne vem kaj se mi dogaja ... zakaj za vraga me napada toliko čudnih in stresnih dogodkov ... kako, da nekako ne morem umiriti svoje žoge, ki nenehno poskakuje  in odskakuje od svoje tirnice in me jo moram nenehno lovit ... mogoče pa bi bilo bilje, če jo čisto pustim, da se umiri sama in je sploh ne gledam kaj se ji dogaja ... res je grozen ta čas ...
Tokratni zapis bom delila čeprav bo mogoče kdo ugotovil kdo sem ... ampak me niti  ne gane, saj več kot se mi dogaja se mi skoraj ne more več ...

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tudi jaz se počutim kdaj za en drek

Čuden teden

Biggest loser tekmovanje