Ko se telo navadi ...

Za menoj je zdaj že skoraj tri tedne ločevalne diete ... no ja ča sem poštena to zame ni DIETA kot je bilo to vsakič do zdaj ... to sem vzela kot svoj trenutni način prehranjevanja ... nse obremenjuje se s tem kaj bom jedla in kako grozno je ker bo naslednji obrok imel skoraj identični okus kot prejšnji ... nisem več obremenjena s tem ... o tem sploh ne razmišljam ... in moram priznati, da je to odličen način, ko odklopiš da je to nekaj kar MORAŠ ampak to sprejmeš kot nekaj kar je ODLIČNO zate in za tvoje počutje ... jeeeeeeeeeee ... v treh tednih sem oklestila kar nekaj kilogramov ... verjetno manj kot pri vseh prejšnjih dietah a kaj so mi pomagale, ko so mi diete prerasle moje živce in sem zašla zaradi prehude prisile na stara pota in se ponovno zredila ... tokrat se mi nikamor ne mudi ... tokrat sem sprejela vse skupaj tako kot sem že napisala ... kot darilo, ki se mi je zgodilo in je zelo dobro zame in za moje počutje ... počutim se izvrstno ... če me slučajno nekaj premami pri znam tudi pogoljufam ... ampak se kmalu zbudim in goljufija me ne prepriča ... telo se je že tako navadilo na nov red, da vsakič, ko preveč pogoljufam ... me takoj pošlje na wc ... kjer takoj sprazni črevo nesnage, ki sem jo vnesla vase kot neprimerno vrsto za tisti dan ... jeeeeeeeeeee ... ful sem vesela, ker mi na ta način telo sporoča, da me ima še vedno rado ... in četudi sem ga 15 let zanemarjala in vanj stresala kar mi je prekrižalo pot ... me je čakalo, da mi pomaga na tej poti do profila in počutja kot sem ga imela v svoji hnajboljših časih ...
Zdaj ko so moje misli bolj jasne in nisem več obremenjena s svojo težo kot sem bila prej ... lahko trezno premišljujem zakaj sem pristala tu kjer sem ... in moja opažanja so neverjetna ... šele danes sem zares dojela zakaj sem taka ... zakaj se mi je to zgodilo ... skratka vse to je bilo potrebno za mojo rast ... tako sem vesela, ker mi je z neba dano, da rastem ... da se razvijam na vseh koncih svojega življenja ... vedno me na kocu poti šaka prečudovit šopek sestavljen iz poljskega cvetja ... tako sem skromna ... ničesar velikega si ne želim ... in to tisti, k inam to poklanja to ve ... pravzaprav poklanjamo si sami ... ker si sami dovolimo oz se sami omejujemo ... največja zmaga pa nam je, ko znamo premagati same sebe ... takrat so vse rane od padcev zaceljene v trenutku in vse bolečine pozabljene ... obožujem življenje ... ;o)


Komentarji

Objavite komentar

Debeluška rada bere vaše komentarje in vam za vsakega posebej reče HVALA

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tudi jaz se počutim kdaj za en drek

Slika
in ravno danes je tak dan ... ponavadi ne pišem o tem kako sesuto se počutim ... ponavadi pišem o tem kako sem zadovoljna s svojimi dosežki do zdaj ... in lahko sem upravičeno ponosna nase saj sem v zadnjih mesecih naredila ogromno na sebi ... vse kar mi v dvajsetih letih ni uspelo narediti ... nisem mogla zbrati moči za tak poseg pa čeprav sem imela vse ... danes, ko se mi zdi, da praktično nimam skoraj ničesar od tistega kar sem imela takrat pa grizem in vztrajam in se spreminjam ... postajam nekaj drugega ... do cilja mi manjka še kar nekaj korakov ampak preveč sem trmasta, da bi odnehala ... ker imam razlog in cilj za katerega se trudim ... Nikakor ne morem razparcelirati svojega dosedanjega življenja in doumeti zakaj je tako ... pa nič hudega življenje do zdaj me je naučilo, da da moram vedno gledati na življenje pozitivno in vse se bo rešilo tako kot se mora ... in jaz resnično zaupam življenju, ampak včasih sem nekoliko neučakana tako kot vsi ... nekateri v takih trenutkih
Preberite več

Čuden teden

Slika
Ne bom pisala, da je bil pretekli teden naporen ... predprejšnji teden sem ujela ritem hujšanja tudi, ko sem bila dopoldne v službi ... in upala, da bo tako tudi naslednji teden pa temu na mojo žalost ni bilo tako ... tisti trije kilogrami, ki sem jih pridelala po lojtrci dol so šli tud po lojtrci gor ... ampak to me niti ne spravlja v preveliko paniko, ker je tako že kar nekaj časa ... shujšam, pa grem nazaj ... pa se vrtim okoli istega kilograma nekaj časa in potem grem spet dol ... in potem obtičim na tistem dol in tako je že tam nekje od 145 ... na začetku so kilogrami kopeneli ... - 20 je bilo zradiranih kot bi mignil potem pa je šlo lepo počas pa zanesljivo ... četudi kilogrami ne kopnijo tako kot na začetku, sem zadovoljna, ker ne gredo tako drastično navzgor kot se je to dogajalo v preteklosti ... glava je razpucana do te mere, da ne dovoli, da pozabim na ves vloženi trud, ki ga je zahtevala pot do tukaj ... v preteklosti je bilo glavi vseeno v katere višave bo pognala teža .
Preberite več

Biggest loser tekmovanje

Slika
Vsakdo od nas, ki smo se kdajkoli lotili hujšanja se zaveda kako pomembna je zdrava tekmovalnost tudi pri tej dejavnosti ... no jaz sem bol individualni tip človeka in najraje tekmujem sama s seboj ... čeprav sem med tekovalkami slovenskega Biggest loserja iskala tekmovalko s katero bi se lahko pomerila pri izgubljanju kilogramov mi žal to ni uspelo ... saj sem kljub veliki izgubi kilogramov do sedaj še vedno presegala vse udeležnenke šova ... in tako sem spet ostala v tekmovanju sama s seboj ... Mogoče je prav, da zapišem nekaj pravil hujšanja, ki so do zdaj delovala pri meni in kljub občasnim prekrškom pri hrani še vedno delujejo ... nisem tista, do sebe, zeloooooo stroga oseba pri hujšanju saj se še predobro poznam in vem, da na silo pri meni ne dosežeš ničesar ... torej ... 1. V glavi in pred očmi se navadi imeti vedno dejstvo, da karkoli že poješ, ne bo na tehtnici povzročilo teže navzgor, ampak vedno na dol ali ostanek na istem nivoju ... Ko se mi občasno zgodi, da pojem p
Preberite več