Sem res stara?

Vem, da se to načeloma ne govori niti sprašuje, niti nič povezano s tem ... ampak danes sem slišalal nekaj zelo bolečega na to temo in zdaj sem še veliko bolj odločena, da nadljujem s svojim potovanjem spreminjanja, predvsem pa sprejemanja sebe ... odločena sem, da si podarim največje darilo kot si ga lahko sploh želim ... prvi cilj, ki sem si ga zadala sem dosegla ... vse svoje dosedanje življenje sem se dokaj uspešno vzpenjala po svoji poslovni poti ... moj vzpon po poslovni poti je bil veliko bolj naporen kot nekoga drugega, ki s svojim izgledom ne štri iz povprečja ... Cilj, ki sem si ga zadala je bil, da sama sebi in tudi drugim dokažem, da lahko tudi z nenavadno pojavo gradiš kariero čeprav z veliko več napora kot nekdo drug ... kar se poslovne poti tiče menim, da sem si nabrala dovolj izkušenj in pridobila dovolj debelo kožo in sebi dokazala, da zmorem prenesti vse udarce in zavrnitve, ki sem jih bila v teh 15ih letih deležna ... Čas je da sebi in tudi tistim, ki niso nikoli verjeli vame zaradi moje pojave dokažem, da lahko spremenim tudi svojo zunanjost in tako postanem zanimiva tudi za vse tiste, ki so me času moje šibkosti zavračali in me imeli za manj vredno ... moje znanje ni bilo enakovredno tistim, ki so bili bolj simpatični in v normalnih merah ... Kako je fajn občutek, ko ješ zato, da ješ in ne ješ zato, ker si lačen ... Iskanje same sebe in preverjanje svojie vzdržljivosti v teh trenutkih je tako prijetno ... vse bolj in bolj postajam neodvisna ... tudi nevidnim gestam mojih najbljižjih se izogibam in treniram svojo moč nad samo seboj, da me to več ne prizadane ... vsi občutki, ki so se v preteklosti na to temo dogajali v meni počasi bledijo ... bolečina in prizadetost izginja ... počasi in vztrajno ... nekaj podobnega kot je bilo s prvimi razočaranji, ko so se določeni ljudje ob rasti moji poslovne poti obračali stran od mene ... nisem jim zamerila ... saj živim v veri, da vsak slej ko prej plača svoje napake tako ali drugače ... tudi jaz jih plačujem ... vendar se jih za razliko od velike večine zavedam in sprejemam kot del mojega življenjenja in podlago za rast moje osebnosti ... počutim se svobodno, ker lahko tako razmišljam in vse te težave z lažjo roko vržem čez ramo ... Torej opravek, ki ga imam zdaj s svojo notranjostjo je težak ... ampak nad na koncu bo neprecenljiva ... obožujem občutke zmage nad samo seboj ... odločena sem, da nadaljuejm in se ne predam ... ker si to zaslužim, če si ne zaslužim biti ljubljena tako kot si želim od ljudi, ki jih obožujem ... mi očitno življenje želi sporočiti nekaj drugega ... naj se pričnem ljubiti sama ... in vso ljubezem, ki jo čutim do drugih in jim ne pomeni veliko pričnem deliti s seboj ... sam sebi začnem poklanjat lepe trenutke ... sama sebi začnem kupovat darila in stvari, ki jih imam rada ... le zakaj bi to počela drugim ... stvari, ki si jih želim jaz poklanjam drugim v zameno za njih pa ne dobim ničesar, ker to niso stvari, ki bi si jih drugi želeli ... resnično je zdaj čas, da začnem vse elp stvari deliti s seboj in sebi privoščiti tisto kar si želim ... ne bom si več dovolila, da bi samo sebe pri tem ovirala in iskala usmiljenje pri drugih ... vsak ima pravico imeti rad sebe in samo sebe ... ni mi več mar ali me ima kdo rad zaradi mojih dejanj ali ne ... vseeno mi je kaj si bo o meni mislil, ko me ne bo več ... odločena sem, da si podarim srečo, ki jo že vse življenje iščem ... V kakšno smer se je razvila moja današnja razprava ... iz enega ubogega vprašanja o moji starosti sem prišla do zanimivega odgovora ... kako iščem nekaj nekje kjer tega ni več ... ali pa tega mogoče nikoli niti ni bilo ... vse je bila samo moja želja in iluzija, da je to rešilna bilka, ki jo potrebujem, da se naučim živeti ... vsa energija za življenje živi samo v meni ... samo jaz sem sama sebi lahko neusahljiv vir energije ... in tako sem odločena da v prihodnosti tudi bo ... le zakaj bi se trudila za druge, samo sebe pa postavljala na stranski tir, da se spravim v red, ko bo čas zame ... zakaj že? ... čas je minljiv tako kot jaz ... mogoče čas zame nikoli ne pride, ker bo vedno nekaj drugega bol pomembnega .. tega ne bom dovolila in prav lep je občutek, ko veš, da nisi več po lastni krivdi suženj drugih ... ko svoj prosti čas brez slabe vesti lahko nameniš samo sebi in tistega, ki ti mogoče ostane pokloniš tudi drugim ... tisti, ki jim ga ti želiš ne tisti, ki si to želijo ... Takole nekako živimo ujetnice, ki smo prepričane, da nas bodo imeli drugi radi zato, ker si me tako želimo ... pri meni je te zgodbe definitivno konec ... rada bom imela samo še tiste, ki so pripravljeni mojo ljubezen deliti z menoj ... vsi ostali imajo pravico do svojega mnenja izpolnjevanja lastnih želja ... kljub solzam, ki jih čutim v grlu in mi polnijo oči sem odločena, da je čas za slovo od tovrstnega trpinčenja same sebe in drugih ... čas, je da se poslovim od ujetništva in kletke, ki sem jo v teh letih zgradila okoli sebe ... čas je, da se začnem gledati z drugačnimi očmi in sprejemati sebe in okolico na veliko bolj human način kot sem to počela do sedaj ... soočenje s samim s seboj je zelo boleča izkušnja za vsakogar ... vendar pa zna biti nagrada po prehojeni poti zelo sladka ... zato ne bom obupala in čakala na blatni cesti, da pride nekdo mimo in mi poda roko ... kadarkoli sem se soočala s svojo največjo bolečino sem bila vedno sama ... nikoli ni bilo mimo angela, ki bi mi v najtežjih trenutkih priskočil na pomoč ... in to ni nič narobe ... zagotovo je imel ravno v tistem trenutku pomembnejše delo ... in je vedel, da me lahko brez skrbi pusti v blatu saj je vedel, da sem dovolj močna, da bom zdržala in se sama uspela pobrati ... ko je utegnil pa mi je za nagrado v trenutku, ko sem najmanj pričakovala natrosil najlepše darove ... ravno iz tega razloga imam svojega angela najraje ... ker me pušča, da se krepim na prašnih poteh sama in potem poklanja drobne pozornosti v trenutkih, ko sem dovolj zrela, da jih prepoznam in spoštujem ... Verjamem, da bo tako tudi z mojimi trenutni potovanjem in vsem ostalim kar imam še v planu postorit na svoji poti v večnost ... Imejte se radi in si dovolite imeti radi sebe saj ste samo vi tisti, ki ste vedno poleg sebe ... vsi ostali so pri nas samo začasno ... Samo poglejte Hildo ... kljub svoji samoti se neskončno zabava in se ima neskončno lepo ... obožuje sebe ... iz nje vre energija s katero napaja ljudi, ki jo srečajo ... Ne nisem stara ... vse bolj in bolj obožujem življenje ... veselim se vsakega dneva preživetega sama s seboj in svojo notranjostjo ... ja to si zaslužim ... to si lahko podarim ... pa še brezplačno je ... veselim se trenutkov same s seboj ... resnično sem sita razdajanja za druge ...