Počasno privajanje

Počasi se spet privajam na nov-stari način in utirjam svojo lokomotivo na pravi prehranjevalni tir ... danes zjutraj se je tehtnica grdo pošalila z menoj in mi nakucala na svoj display cifro 141,4 ... khmmmmm .. na prvo žogo me je malo razjezila ampak takoj sem preklopila in si rekla ... včeraj nisi tako grozno goljufala ... res, da si si privoščila krompirjeve žgance in juho ... ampak to res ni tak greh zaradi katerega bi morala imeti tako grozno slabo vest ... pri zadnjem sklopu hujšanja si večkrat naredila tak manjši greh pa zaradi tega nisi iztirila ... tudi tokrat ne bo nič narobe ... sja veš kako je ... danes zardi greha malo gor ... jutri in pojutrišnjem zaradi pridnosti nagrada ... Danes si bom privoščila za malico v službi sadje ... kot sem bila navajena v prejšnjem sklopu ... doma pa bučke na 1001 način ;o) ... mljaski ... vedno znova pravim, da bom šla popoldne na sprehod pa mi nikakor ne znese ... pridem domov ob 16-ih popoldne ... da si nekaj skuham in pojem je ura 17 ... in tema je že tu ... komaj čakam, da bodo dnevi samo malo daljši ... in bom lahko obula svoje strupeno oranžne superge in odbrzela na en sprehod ... da malo prediham pljuča ... mogoče celo nezdravo in grdo navado - kajenje, zamenjam za prijetnejšo in veliko bolj zdravo razvado ... hojo ali celo tek ... vse bolj in bolj me grabi, da bi se začela udeležavat tudi kakšnih tekov ... sem pa malo razočarana, ker ni v sklopu številnih rekreativnih prireditev, kot so teki in maratoni ... tudi ena kategorija v kateri bi se lahko na recimo 5km razdalji lahko pomerili tudi tisti +100 ... po eni strani nas obsojajo kako nič ne naredimo za sebe in samo sedimo za računalniki ... po drugi strani pa nimamo niti priložnosti pokazati predvsem sami sebi, da nas ni sram okolice in smo lahko zaradi svoje ogromne pojave v družbi še vedno sprejeti ... in nismo izobčenci ... težko bom šla tečt na maraton in svoje moči meriti z normalnimi ... če sem +100 ... najlažje je reči naj se prebijem do -100 pa mi bo lažje ... verjetno res ... ampak vsi vemo kako se je počutiti neenakovrednega ... pa čeprav po svoji krivdi, ker se nisi znal ustavit, ko je bil čas ... aleluja za vse tiste, ki nimajo nobenih podobnih skušnjav v življenju in se znajo vsem odvisnostim izogniti ... meni se je zgodilo to, da sem 100+ nekomu drugemu se je verjetno zgodilo kaj drugega in lahko uspešno skriva pred okolico ... ker jaz svojo drugačnost težko skrijem pred okolico ... Velikokrat se sprašujem če sem odvisna od hrane ... hmmmmmm ... glede na količino hrane, ki jo pojem, napram drugim bi težko rekla, da sem zasvojena s hrano ... ko bolj in bolj razmišljam mislim, da so moje težave povsem drugje ... mislim, da bistvo debelih ni v zasvojenosti s hrano ali pač?? ... preglejte in preskenirajte svoje življenje in poiščite v tistih najbolj temnih hodnikih svoje duše, kaj je tisto najbolj nepotešenega in strašljivega in zaradi česa to praznino nadomeščamo s hrano ... vedno pa je na koncu hodnika svetloba, če smo le dovolj vztrajni, da jo najdemo ... jaz za sebe vem kaj me tako mori in kje se moram zadeve lotit ... nisem pa še pripravljena o tem pisat javno ... tisti, ki ste brali moje dosedanje poste ste lahko v določenih segmentih naleteli na določene sklope, ki si jih lahko sestavite v delno celoto ...