Izziv

Danes sem dan preživela v družbi srednjega sina ... naredil je neumnost, ki ji ni para ... ampak očitno imam srečo in otroke, ki morajo čisto vsako stvar sprobati na lastni koži ... jaz samo upam, da jih enkrat ta njihova adrenalinska motnja ne bo preveč koštala ... uglavnem ja ... korajžno je fant v toplicah skočil na glavo in to brez rok naprej + tam kjer je tabla NE SKAČI NA GLAVO ... in jo skupil s 7 cm rano na glavi in 9 šivov ... vsi dobro vemo, da bi se njegova zgodba lahko čisto drugače končala ... in pač posledica nepremišljenega mladostniškega dejanja je bil obisk tudi pri osebnem zdravniku, ki je pač botroval najinemu druženju ... ker je fant adrenalijunkie mi je cel čas nekaj pripovedoval ... se prepiral ... me izzival ... skrtka iskal nekaj kar bi mu pognalo adrenalin po žilah ... ker sem bila nenapovedano dogovorjena po dolgem času z eno od prijateljic na hitro kavo ... sem ga vzela s seboj, ker sva bili s kolegico zmenjeni v Mc ... da bi lažje počakal sem mu kupila Mc menu ... in fant ni mogel verjeti, da nisem sama sebi privoščila nič drugega kot vodo, ki sem jo imela s seboj ... in tako je še popoldne obujal spomine na mojo vodo in me sprševal, če sem kaj lačna, če me kaj zvija po želodcu in podobne ... ker mi dejansko ni težko preživeti dneva ob vodi sem mu povedala ... da nimam težav in nisem s tem obremnjena sploh ... pa je rekel, če boš pa res tako vztrajna in boš shujšala bom pa še jaz vesel zate ... in tako sva sklenila kompromis in eden drugemu obljubila, da jaz shujšam na vsaj približno normalno težo ... on pa se zame in vse, ki ga imamo radi potrudi, da ne bo več počel neumnosti ... zanimiv dogovor a, ne? ... tako ga bom lahko vedno znova spomnla na njegove obljube ... ker sem jaz tista, ki ne znam prelomit obljube upam, da je tak tudi on ... saj nič ne rečem, da te kdaj pa kdaj zanese in pogolfaš ... ampak pot do cilja ne sme biti preveč vijugasta in zapletena ... kajti potem te kmalu prememijo grehi in si pečen ...
Danes sem se spravila tudi malo telovadit ... saj je žalostno, ker se skrivam ... ampak tako je ... komaj čakam, da odleze sneg in si lahko privoščim tek po gozdu ... jeeee ... saj vem, da bo naporno ampak, kjer je pot je tudi cilj ... in jaz imam tokrat trden cilj, da se ne bom izgubila do cilja ... je nagrada na cilju preveč mamljiva ... če sem se bil pripravljena v službi boriti za cilje, ki so bili spravljeni za stekleno steno in mi ni bilo nikoli dovoljeno priti do njih ... zakaj si nebi sama sebi dala nagrade, ki si jo zaslužim in z njo vsem tistim, ki mi niso dovolili za stekleno steno pokažem, da se lahko nagradim tudi sama in njihova uboga življenja pustim za seboj in začnem stremeti za nečim večjim ... vrednejšim ... nečem česar oni niso sposobni udejaniti niti v sanjah ;o) ... obožujem takšno življenje ... polno izzivov ... in novih izkušenj ...