Ponedeljek

Današnji ponedeljek pa je bil res naporen ... ponavadi mi dnevi ... ponedeljki ali karkoli niti niso tako naporni ... ampak danes pa sem zadela dno ... po vsem kar se mi je v zadnjem času dogajalao in se mi še dogaja niti ni čudno, da se počutim izžeto ... žalostno ... razočarano ... obupano ... pa še marsikaj bi se našlo ... ampak tak je ta trenutek ... naporen ... pripravljen, da me ponovno podere na tla ... ali pa je končno odločen, da me naredi močnejšo in mi ponovno pokaže kaj zmorem ... in sama sebi podarim lepe trenutke, ki si jih zaslužim in hrepenim po njih že odkar se spopadam s kilogrami in življenjem, ki sem si ga izbrala in bila na začetku prepričana, da sem jaz tista, ki krmarim svoj čoln po nemirnih vodah, ki jih prinaša s seboj življenje v dvoje, troje plus še kdo ...
Čeprav je bilo večkrat težko, čprav sem se večkrat morala boriti v sebi s svojimi strahovi, bolečinami ... vsem ... in iz vsake bolečine sem izstopila močnejša ... zrelejša ... in prepričana sem, da bo tudi tokrat tako ... kot takrat, ko sem se borila z vsemogočimi bolečinami in zrelostnimi izpiti in jih opravila po svojih najboljših močeh ... mogoče sem se jih kdaj tudi izogibala a ne za dolgo .. zelo kmalu sem se zopet znašla znotraj njih ... danes se jim ne upam več pogledati v oči čeprav me znotraj telesa žge neznosna bolečina ... ampak ne bom obupala ... pa naj bo bolečina še tako močna ... zmogla bom pa tudi naj se zgodi karkoli ...